Ogled vira Škocjanske jame

{{Infopolje jama
| name = Škocjanske jame
| other_name = 
| photo = Slovenia IMG 8069 (19014139914).jpg
| photo_width = 
| photo_caption = 
| map = Slovenija
| map_width = 
| map_caption = 
| map_alt = 
| location = blizu [[Divača|Divače]], JZ [[Slovenija]]
| coordinates   = {{coord|45|39|54|N|13|59|38.4|E|region:SI_type:landmark|display=inline,title|format=dms}}
| coords_ref = <ref name="ekataster">{{navedi splet| url=http://www.katasterjam.si/index.php?c=jame.simpleSearch&katSt=735 |title=Škocjanske jame |work=e-kataster jam |publisher=[[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana]] |accessdate=1.6.2016}}</ref>
| land_registry_number =
| grid_ref = 
| depth = 250
| length = 5800
| height_variation = 
| altitude = 425
| geology = [[apnenec]]
| entrance_count = 
| access = odprto za javnost, z nadzorovanim vstopom
| register = e-kataster jam #735<ref name="ekataster"/>
| survey_format = 
| website = {{URL|http://www.park-skocjanske-jame.si}}
| embedded = 
{{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Škocjanske jame - Stare jamske poti
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=29604
 | lokacija = 
 | občina = Divača<!--predvsem za namene kategorizacije-->
}}
{{Designation list
 | embed = yes
 | designation1 = Ramsar
 | designation1_date = 21. maj 1999<ref name="Ramsar list">{{navedi dokument |title=The List of Wetlands of International Importance |url=http://www.ramsar.org/sites/default/files/documents/library/sitelist.pdf |publisher=Ramsarska konvencija |date=26.9.1999 |accessdate=26.10.2016}}</ref>
}}
{{Infobox World Heritage Site| child = yes}}
}}
'''Škocjanske jame''' so sistem vodnih [[jama|jam]], skozi katerega teče reka [[reka Reka|Reka]]. Nahajajo se v bližini [[Divača|Divače]] na [[kras v Sloveniji|slovenskem Krasu]]. Zanje značilna [[geologija|geološka]] tvorba so udorne jame, v podzemlju pa ob raznolikih kapnikih tudi [[ponvica|ponvice]]. 

28. novembra 1986 je Komisija za svetovno in naravno dediščino pri [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescu]] vključila Škocjanske jame v [[Konvencija o zaščiti svetovne kulturne in naravne dediščine|Konvencijo o zaščiti svetovne kulturne in naravne dediščine]] - to je v [[seznam svetovne dediščine]]. Območje je bilo že 24 oktobra 2004 kot [[Regijski park Škocjanske jame]] vpisano tudi na Unescov seznam [[Program Človek in biosfera|biosfernih rezervatov MAB]].<ref>{{navedi splet| url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/slovenia/the-karst/ |title=The Karst |work=Biosphere Reserves |publisher=UNESCO |accessdate=1.6.2016}}</ref>

Škocjanske jame so tudi kontrolna točka na [[Slovenska planinska pot|Slovenski planinski poti]].

== Zgodovina odkrivanja ==
Prvi zapisani dokument je iz leta 1819, uradno poročilo Okrožnemu uradu v [[Sežana|Sežani]], v katerem neznani pisec opisuje Škocjanske jame. 20 let pozneje se je Tržačan ''Jakob Svetina'', vodovodni mojster, s splavom spustil 120 m daleč po Reki v notranjost jam, da bi ugotovil, kako zajeti vodo za tržaški vodovod. V tistem času (leta 1851) so se najgloblje spustili rudarji iz Idrije - 450 m.

Glas o lepoti Škocjanskih jam se je v 19. stoletju razširil po vsej Evropi. Jama je pritegnila [[speleolog]]e [[Adolf Schmidl|dr. Adolfa Schmidla]] in brata Miller z Dunaja, iz Češke [[Anton Hanke|Antona Hankeja]] in [[Viljem Putick|Viljema Puticka]] in iz Trsta [[Josip Marinič|Josipa Mariniča]], ter pozneje številne [[italijani|Italijane]]. Prve vratolomne steze so speljali možje iz bližnjih vasi, ki so bili hkrati tudi odlični vodniki.

Tisti del jam, kjer se začne današnji turistični ogled - to je ''Tiha jama'' - so odkrili domači vodniki leta 1904. Prvih raziskovalcev jama ni zanimala, ker je to slepi rokav brez tekoče vode. Leta 1938 so iz doline Globočak prebili krajši predor za udobnejši dostop obiskovalcev. Leta 1958 so v jamah uredili električno razsvetljavo.

== Opis ==
[[Slika:Skocjanske jame river Reka entrance.JPG|thumb|220px|Ponor reke Reke]]
[[Slika:Burger SJ Ponvice 01.jpg|thumb|220px|Ponvice v jami]]
[[Slika:Škocjan, Divača - naravni most med Veliko in Malo dolino.jpg|thumb|220x|Naravni most in vhod v jame]]
[[Reka (reka)|Reka Reka]] ponikne v Veliki dolini v Škocjanske jame in teče 34&nbsp;km podzemno do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], kjer priteče na plano kot izvir reke [[Timava|Timave]]. V deževnem času je pogled na veliko reko, ki izginja v podzemlje na dnu Velike doline, 160 m pod površjem, prav veličasten in zastrašujoč. Območje Regijskega parka Škocjanske jame je [[arheologija|arheološko]] izredno bogato in kaže na tukajšnjo neprekinjeno poselitev že od pred deset tisoč let do danes. Dragocene in bogate arheološke najdbe v [[Mušja jama|Mušji jami]], kjer je bilo konec [[bronasta doba|bronaste]] in v [[železna doba|železni dobi]] jamsko svetišče, nakazujejo na vpliv grške civilizacije. To območje je bilo pred tri tisoč leti zagotovo eno najpomembnejših romarskih krajev v [[Evropa|Evropi]] in zlasti v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], kjer je imelo pomemben [[kult]]en pomen v povezavi s posmrtnim življenjem in komunikacijo z duhovi prednikov.

Izjemnost Škocjanskega jamskega spleta:
* Podzemni kanjon Reke dolžine 2600 m, od 10 do 60 m širok, do 146 m visok
* Ena največjih podzemnih dvoran v Evropi je Martelova dvorana – 2,2 milijona m³, visoka 146 m, široka 120 m in 300 m dolga
* Ponvice velikih dimenzij
* Naravni mostovi med Veliko in Malo dolino, naravni most v Mali dolini
* Naravna okna v Mahorčičevi jami in na dnu brezna Okroglica
* Slapovi in brzice: trideset do 10 m visokih slapov in brzic
* Udornice: Aktivni sta Velika in Mala dolina; fosilne so Lisična, Sapendol, Sokolak, Globočak, Mali dol, Dol Jablanc, Lesendol, Lazni dol in Bušljevec
[[Slika:SkocjanskeJame 2006jpg.jpg|thumb|220px|Šumeča jama]]

== Turizem ==
{| class="wikitable"
|-
! Leto || Število obiskovalcev
|-
| 1986 || 82.000
|-
| 1999 || 44.000
|-
| 2008 || 100.000
|}
=== Turistični ogled podzemnih jam ===
V smeri turističnega ogleda se Tiha jama začne v ozkem prehodu, ki je kljub nizkemu stropu bogat s kapniki. Sledi ji Velika dvorana. Strop se boči najmanj 30 m visoko, [[tloris]] dvorane pa je 70 x 120 m. Tu so orjaške kapniške strukture in pri izhodu iz dvorane stojijo orgle, delo narave.

Od tam naprej lahko slišimo vse glasnejše bučanje podzemeljske Reke. Šumeča dvorana je najbolj navdušila člane Unescove Komisije za svetovno naravno dediščino. Od rečne gladine do stropa je 104 m, dvorana pa je dolga dobrih 300 m. Visoko pod stropom je vzidana plošča z napisom 2.9.1965 do koder je segala najvišja voda v jami. Podzemna reka si je v apnenčasto kamnino izdolbla ozek kanjon Hankejev kanal, ki ga 50 m nad gladino prečka Cerkvenikov most. Ta most so zgradili leta 1937 po načrtu domačina Franca Cerkvenika. Leta 2003 je bil temeljito obnovljen.

V Šmidlovi dvorani zopet vidimo svetlobo. Dvorano omejujejo navpične stene - pobočja Velike doline. Tam lahko vidimo kamnite ponvice. S posebnim dvigalom zapustimo podzemni svet.

=== Turistično nedostopne podzemne jame ===
Te jame so sicer dostopne vendar niso primerne za množični obisk. V Veliki dolini se pod severozahodno steno v obliki spodmola odpira Tominčeva jama. Tu so našli v [[ilovica|ilovici]] sledove človeškega bivanja v obdobju od [[mezolitik]]a do [[antika|antike]]. Jama je posebej zaslovela po najdbi jamskih biserov - drobnih kamenčkov, ki jih je voda oblekla v [[siga]]st okras.

Hankejev kanal je dolg 800 m in pelje skozi tri podzemeljske prostore v Martelovo dvorano, ki je z dvema milijonoma kubičnih metrov prostornine največja na Krasu, do Mrtvega jezera, kjer Reka ponikne in pride kasneje na dan kot Timava.

=== Velika in Mala dolina ===
Med Veliko in Malo dolino se pne naravni most, nekaj deset metrov pod njim pa so zgradili Tomasinijev most. Tukaj lahko spomladi na nadmorski višini komaj 300 m opazimo [[avrikelj]] (''Primula auricula''). Poleg njih pa rastejo sredozemski [[Venerini laski]] (''Adiantum capillus-veneris''). Venerini laski lahko uspevajo le pod stropom Šmidlove dvorane, ker tam izhaja relativno topel zrak iz jam s stalno temperaturo 12 º C, v obeh dolinah pa se pogosto zadržuje jezero hladnega zraka.

=== Mahorčičeva jama ===
Vhod v Mohorčičevo jamo je zaprt, ker steze niso vzdrževane. Ime nosi po županu Jožefu Mahorčiču, ki si je že v prvi polovici 19. stoletja prizadeval za turistično odprtje jame. Reka je ob vstopu v jamo zgradila velik obokan zatrep.

== Regijski park ==
Škocjanske jame so del [[Regijski park Škocjanske jame|Regijskega parka Škocjanske jame]]. Park obsega celoten sistem Škocjanskih jam, kanjon notranjske [[Notranjska Reka|Reke]] od jam do mostu v [[Škoflje|Škofljah]] ter pokrajino neposredno nad jamami z vasmi [[Matavun]], [[Škocjan, Divača|Škocjan]] in [[Betanja]].

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author1=Höfler, Janez|author2=Voje, Ignacij|author3=Puc, Matjaž |year=1991 |title=Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=86-11-06445-3 |cobiss=117308 |pages=}} 
* {{navedi knjigo |author=Mencinger, Borut |year=2004 |title=Naravni parki Slovenije. |publisher=Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d. |isbn=86-11-16747-3 |cobiss=213355264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}}
* Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}}

== Glej tudi ==
*[[Regijski park Škocjanske jame]]
*[[Seznam kraških jam v Sloveniji]]
*[[Ramsarska konvencija]]
*[[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Škocjan Caves|Škocjanske jame}}
{{Geopedia|L578_F735_T118_vF_b2_x421980_y58350_s17}}
* [http://www.park-skocjanske-jame.si/ Uradna spletna stran parka]
* http://www.burger.si/Jame/SkocjanskeJame/ParkSkocjanskeJame.html
* [http://whc.unesco.org/en/list/390 Škocjanske jame] na straneh UNESCO World Heritage Centre
* [http://www.kam.si/izleti/skocjanske_jame_sprehod_v_ozadju_svetovnega_slovesa.html Škocjanske jame - največji znani podzemeljski kanjon na svetu]

{{Hidrografija Slovenije}}
{{Unesco Slovenija}}

[[Kategorija:Jame v Sloveniji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]]
[[Kategorija:Škocjan, Divača]]
[[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}