Ogled vira Evropska unija

{{Infopolje Geopolitična organizacija
| conventional_long_name = Evropska unija
| native_name            = {{Imena v uradnih jezikih
  | name = {{nobold|(ime v drugih uradnih jezikih)}}
  | en = European Union
  | bg = Европейски съюз
  | cs = Evropská unie
  | da = Den Europæiske Union
  | et = Euroopa Liit
  | fi = Euroopan unioni
  | fr = Union européenne
  | el = Ευρωπαϊκή Ένωση
  | hr = Europska unija
  | ga = An tAontas Eorpach
  | it = Unione europea
  | lv = Eiropas Savienība
  | lt = Europos Sąjunga
  | hu = Európai Unió
  | mt = Unjoni Ewropea
  | de = Europäische Union
  | nl = Europese Unie
  | pl = Unia Europejska
  | pt = União Europeia
  | ro = Uniunea Europeană
  | sk = Európska únia
  | es = Unión Europea
  | sv = Europeiska unionen
}} 
| image_flag             = Flag of Europe.svg
| image_coat             = 
| symbol_width           = 95px
| symbol_type            = 
| motto                  = {{jezik|la|[[Evropski simboli#Geslo|Združeni v raznolikosti]]}}<ref name="EU-Symbols">{{navedi splet| author= Evropska unija  | title = Simboli EU| url = http://europa.eu/abc/symbols/index_sl.htm| accessdate = 2008-01-09}}</ref></small>{{presledki|2}}<small>([[slovenščina|{{brezpreloma|v slovenščini}}]])
| anthem                 = ''[[Evropska himna|Oda radosti]]<ref name="EU-Symbols"/>''{{presledki|2}}<small>(orkestrska&nbsp;izvedba)</small>
| image_map              = European Union (blue).svg
| map_caption            = 
| admin_center_type      = [[Glavno mesto|Glavno mesto]]
| admin_center           = [[Bruselj]] {{small|(''[[de facto]]'')}}<ref name=capital>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=qb6NAQAAQBAJ&pg=PA64|title=Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture|year=2013|first=Roman Adrian|last=Cybriwsky|publisher=[[ABC-CLIO]]|quote=Brussels, the capital of Belgium, is considered to be the de facto capital of the EU|isbn=9781610692489}}</ref>
| largest_metropolitan_area = [[Pariz]]
| languages_type         = [[Uradni jezik]]i
| languages              = {{skrčljivi seznam |title=[[Jeziki Evropske unije|24]] |[[angleščina|angleški]] |[[bolgarščina|bolgarski]] |[[češčina|češki]] |[[danščina|danski]] |[[estonščina|estonski]] |[[finščina|finski]] |[[francoščina|francoski]] |[[grščina|grški]] |[[hrvaščina|hrvaški]] |[[irščina|irski]] |[[italijanščina|italijanski]] |[[latvijščina|latvijski]] |[[litovščina|litovski]] |[[madžarščina|madžarski]] |[[malteščina|malteški]] |[[nemščina|nemški]] |[[nizozemščina|nizozemski]]  |[[poljščina|poljski]] |[[portugalščina|portugalski]] |[[romunščina|romunski]] |[[slovaščina|slovaški]] |[[slovenščina|slovenski]] |[[španščina|španski]] |[[švedščina|švedski]]}}
| demonym                = [[Državljan Evropske unije|Evropêjec, Evropêjka]]
| membership_type        = [[Država članica Evropske unije|Države članice]]
| membership             = {{skrčljivi seznam |title=[[Seznam držav članic Evropske unije|27]] |{{ikonazastave|Avstrija}}[[Avstrija]] |{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]] |{{ikonazastave|Bolgarija}}[[Bolgarija]] |{{ikonazastave|Ciper}}[[Ciper]] |{{ikonazastave|Češka}}[[Češka]] |{{ikonazastave|Danska}}[[Danska]] |{{ikonazastave|Estonija}}[[Estonija]] |{{ikonazastave|Finska}}[[Finska]] |{{ikonazastave|Francija}}[[Francija]] |{{ikonazastave|Grčija}}[[Grčija]] |{{ikonazastave|Hrvaška}}[[Hrvaška]] |{{ikonazastave|Irska}}[[Irska]] |{{ikonazastave|Italija}}[[Italija]] |{{ikonazastave|Latvija}}[[Latvija]] |{{ikonazastave|Litva}}[[Litva]] |{{ikonazastave|Luksemburg}}[[Luksemburg]] |{{ikonazastave|Madžarska}}[[Madžarska]]   |{{ikonazastave|Malta}}[[Malta]] |{{ikonazastave|Nemčija}}[[Nemčija]] |{{ikonazastave|Nizozemska}}[[Nizozemska]] |{{ikonazastave|Poljska}}[[Poljska]] |{{ikonazastave|Portugalska}}[[Portugalska]] |{{ikonazastave|Romunija}}[[Romunija]] |{{ikonazastave|Slovaška}}[[Slovaška]] |{{ikonazastave|Slovenija}}[[Slovenija]] |{{ikonazastave|Španija}}[[Španija]] |{{ikonazastave|Švedska}}[[Švedska]]}}
| ethnic_groups          = 
| ethnic_groups_year     = 
| government_type        = {{brezpreloma|[[Nadnacionalizem]] [[sui generis]] }}
| leader_title1          = [[Evropska komisija|Komisija]]:
| leader_name1           = [[Ursula von der Leyen]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]])
| leader_title2          = [[Evropski parlament|Parlament]]:
| leader_name2           = [[Roberta Metsola]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]])
| leader_title3          = [[Svet Evropske unije|Svet]]:
| leader_name3           = [[Španija]] (2/2 2023)
| leader_title4          = [[Evropski svet|{{brezpreloma|Evropski svet}}]]:
| leader_name4           = [[Charles Michel]]
| sovereignty_type       = [[Zgodovina Evropske unije|Nastanek]]
| sovereignty_note       = 
| established_event1     = [[Rimska pogodba]]
| established_date1      = [[25. marec]] [[1957]]
| established_event2     = [[Maastrichtska pogodba]]
| established_date2      = [[7. februar]] [[1992]]
| established_event3     = [[Lizbonska pogodba]]
| established_date3      = [[1. december]] [[2009]]
| area_rank              = 7.¹
| area_km2               = 4.233.262
| percent_water          = 3,08
| population_estimate    = 447.206.135
| population_estimate_rank = 3.¹
| population_estimate_year = 2020
| population_census      = 
| population_census_year = 
| population_density_km2 = 106<!--447.206.135 / 4.233.262 = 106 ljudi/km2 (površina in ocena prebivalstva februarja 2020)-->
| population_density_rank = 69.¹
|GDP_year                 = 2023
|GDP_ref                  = <ref name="GDP">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, October 2022 (EU countries)|url= https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/October/weo-report?a=1&c=998,&s=NGDPD,PPPGDP,PPPPC,&sy=2021&ey=2022&ssm=0&scsm=0&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|website=IMF.org |publisher=Mednarodni denarni sklad |access-date=14 September 2022}}</ref>
|GDP_nominal              = 17,82 bilijona USD
|GDP_nominal_rank         = 
|GDP_PPP                  = 25,40 bilijona USD
|GDP_PPP_rank             = 
|GDP_nominal_per_capita   = 39.940 USD
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|GDP_PPP_per_capita       = 56.928 USD
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 
| HDI                    = 
| HDI_rank               = 
| HDI_year               = 
| HDI_category           = 
| currency               = {{unbulleted list
  |[[evro]]&nbsp;([[ISO 4217|EUR]])
  |{{collapsible list
    |titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal;
    |title = 7 ostalih
      |[[Bolgarski lev|lev]]&nbsp;(BGN;&nbsp;Bolgarija)|[[Češka krona|koruna]]&nbsp;(CZK;&nbsp;Češka)|[[Danska krona|krone]]&nbsp;(DKK;&nbsp;Danska)|[[Madžarski forint|forint]]&nbsp;(HUF;&nbsp;Madžarska)|[[Poljski zlot|złoty]]&nbsp;(PLN;&nbsp;Poljska)|[[Romunski lev|leu]]&nbsp;(RON;&nbsp;Romunija)|[[Švedska krona|krona]]&nbsp;(SEK;&nbsp;Švedska)
   }}
 }}
| currency_code          = 
| time_zone              = 
| utc_offset             = od 0 do +2
| time_zone_DST          = 
| DST_note               = 
| utc_offset_DST         = od +1 do +3
| cctld                  = [[.eu]]
| calling_code           = 
| footnote1              = Če je našteta med entitetami s tradicionalnim statusom [[nacionalna država|nacionalne države]].<ref name="GDP IMF">{{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&pr1.x=82&pr1.y=16&c=998&s=NGDP_RPCH%2CNGDPD%2CPPPGDP&grp=1&a=1| title = Report for Selected Country Groups and Subjects (European Union)| accessdate = 2007-09-15| date = april 2007 | language=en | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = International Monetary Fund}}; {{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/01/data/weorept.aspx?pr.x=57&pr.y=6&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=111&s=NGDP%2CPPPWGT&grp=0&a=| title = Report for Selected Countries and Subjects (United States)| accessdate = 2007-07-15| date = april 2007 | language=en  | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = Mednarodni denarni sklad}}</ref><!--Source of GDP information-->
}}

'''Evrópska uníja''' (tudi '''Evrópska únija'''; [[kratica]] '''EU''') ali '''Evrópska zvéza''' (kratica '''EZ''')<ref>Slovenski pravopis 2001</ref> je [[Politična unija|politično]]-[[Ekonomska unija|ekonomska zveza]], sestavljena iz 27 [[država|držav]], ki se v glavnem <!--Kot je navedeno na angleški WP, se ta del naj ne bi brisal glede na to, da so deli Francije in Španije izven Evrope, ravno tako pa položaj Cipra ni povsem jasen. Dodatne informacije so na angl. WP stran o EU-->nahajajo v [[Evropa|Evropi]]. Obsega območje, veliko 4.233.262 km<sup>2</sup> in ima po ocenah več kot 447 milijonov [[Prebivalec|prebivalcev]]. EU ima enotni notranji trg, ki ga zagotavlja [[pravni sistem]], ki velja za vse države članice. Cilji pravil EU so zagotavljanje prostega pretoka ljudi, [[Dobrina (ekonomija)|dobrin]], [[storitev]] in [[Kapital|kapitala]] v okviru notranjega trga,<ref name="Europa Internal Market">{{navedi splet|title=The EU Single Market: Fewer barriers, more opportunities|publisher=Europa web portal|author=European Commission|url=http://ec.europa.eu/internal_market/index_en.htm|accessdate=27 September 2007}}<br />{{navedi splet|title=Activities of the European Union: Internal Market|publisher=Europa web portal|url=http://europa.eu/pol/singl/index_en.htm|accessdate=29 June 2007}}</ref> uveljavljanje [[Pravosodni zakon|zakonov pravosodja]] in [[Notranje zadeve|notranjih zadev]], skupnega sklepanja trgovskih sporazumov,<ref>{{navedi splet|title=Common commercial policy |url=http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |work=Europa Glossary |publisher=Europa web portal |accessdate=6 September 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090116092625/http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |archivedate=16 January 2009 }}</ref> skupne kmetijske politike, [[Ribolov|ribištva]]<ref>{{navedi splet|publisher=The Council of the European Union|title=Agriculture and Fisheries Council|url=http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|accessdate=3 June 2013|archive-date=2014-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20140311075105/http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|url-status=dead}}</ref> ter [[Regionalni razvoj|regionalnega razvoja]].<ref>{{navedi splet|title=Regional Policy Inforegio |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/index_en.cfm|publisher=Europa web portal |accessdate=3 June 2013}}</ref> Znotraj [[Schengensko območje|Schengenskega območja]] nadzor [[Potni list|potnih listov]] ne poteka več.<ref name="Internal borders">{{navedi splet |title=Schengen area|publisher=Europa web portal |url=http://ec.europa.eu/home-affairs/policies/borders/borders_schengen_en.htm|accessdate=8 September 2010}}</ref> [[Evroobmočje|Monetarna unija]] je bila vzpostavljena leta 1999, leta 2002 pa je stopila v polno veljavo. Članic [[Evroobmočje|monetarne unije]] je 19 članic EU, ki za valuto uporabljajo [[evro]]. 

Delovanje in odločanje v EU se danes kaže v oblikah [[Intergovernmentalizem|intergovernmentalizma]] in [[Supranacionalizem|supranacionalizma]].<ref>Kajnč, Sabina. Lajh, Damjan. ''Evropska unija od A do Ž'' (2006) pp 17.</ref><ref name="Britannica">{{navedi splet |title=European Union|publisher=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/196399/European-Union |accessdate=3 July 2013 |quote=international organisation comprising 28 European countries and governing common economic, social, and security policies&nbsp;...}}</ref><ref name="CIA">{{navedi splet |title=European Union |publisher=Central Intelligence Agency |work=The World Factbook |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |accessdate=12 February 2016 |archive-date=2020-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |url-status=dead }}</ref> 

EU ima sedem glavnih izvršnih teles, znanih kot [[Institucije Evropske unije]]. To so [[Evropski svet]], [[Svet Evropske unije]], [[Evropski parlament]], [[Evropska komisija]], [[Sodišče Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka]] in [[Evropsko računsko sodišče|Računsko sodišče]].

Začetki EU segajo v čas po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko se je začel proces evropske integracije z vzpostavitvijo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropske skupnosti za premog in jeklo]] (ESPJ) leta 1951 in [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske unije]] (EGS) leta 1958. EU je bila uradno ustanovljena leta [[1992]] s ''Pogodbo o Evropski uniji'' ([[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]]).

Zadnja pogodba, ki je močno spremenila delovanje in strukturo EU, je bila [[Lizbonska pogodba]] (podpisana leta 2007), ki je v veljavo vstopila leta 2009.

EU predstavlja 7,3-odstotni delež svetovnega [[Prebivalstvo|prebivalstva]].<ref>{{navedi splet|title=European Union reaches 500 Million through Combination of Accessions, Migration and Natural Growth|publisher=Vienna Institute of Demography|url=http://www.oeaw.ac.at/vid/datasheet/EU_reaches_500_Mill.shtml|accessdate=12 February 2016}}</ref> Leta 2016 je imela 16.477 milijard nominalnega [[Kosmati domači proizvod|BDP]]-ja, kar predstavlja 22,2 % svetovnega [[BDP]]-ja in 16,9 % delež, upoštevajoč pariteto kupne moči.<ref>Glej [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu]]. Seznama razvrščata države, zato EU ni vključena.</ref> 26 od 28 držav ima visok [[indeks človekovega razvoja]], kot ga meri [[Organizacija združenih narodov]]. Leta 2012 je EU prejela [[Nobelova nagrada za mir|nobelovo nagrado za mir]].<ref>{{navedi novice |title=EU collects Nobel Peace Prize in Oslo |date=10 December 2012 |newspaper=British Broadcasting Corporation |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20664167 |accessdate=3 June 2013}}</ref>

S skupno [[Trije stebri Evropske unije|zunanjo in varnostno politiko]], ima EU lastne [[Zunanja politika|zunanje odnose]] in obrambo. Unija vzdržuje stalne diplomatske misije po svetu, ima predstavništvo v [[OZN|Organizaciji združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trgovinski organizaciji]], [[G8]] in [[G-20]]. Zaradi njenega globalnega vpliva, je bila Evropska unija opisana tudi kot trenutna ali potencialna [[Velesila|velesila]].<ref name="The European Superpower">{{navedi knjigo|author=John McCormick|title=The European Superpower|url=https://archive.org/details/europeansuperpow0000mcco|isbn=978-1-4039-9846-0|date=14 November 2006}}</ref>

== Zgodovina Evropske unije == 

===Začetki povezovanja (1945–1957)===
Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se v [[Evropa|Evropi]] začeli procesi povezovanja med [[Zahodna Evropa|zahodnoevropskimi]] državami kot odgovor na [[Nacionalsocializem|skrajni nacionalizem]], ki je opustošil kontinent. Leta 1952 je bila ustanovljena [[Evropska skupnost za premog in jeklo]] (ESPJ), ki je kasneje postala del [[Trije stebri Evropske unije|tristebrne strukture]] Evropske unije. Med podporniki ustanovitve skupnosti so bili tudi [[Alcide de Gasperi]], [[Jean Monnet]], [[Robert Schuman]] in [[Paul-Henri Spaak]].

=== Rimska pogodba (1957–1992) ===
[[File:EC-EU-enlargement animation.gif|thumb|left|280px|Kontinentalna območja držav članic Evropske unije (Evropske skupnosti pred letom 1993).]]

Leta 1957 so [[Belgija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]] in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]] podpisale Rimsko pogodbo, s katero je bila ustanovljena [[Evropska skupnost|Evropska gospodarska skupnost]] (EGS) in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] (EURATOM). Pogodba je v veljavo stopila leta 1958.

[[Evropska skupnost|EGS]] in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo|EURATOM]] sta bili ustanovljeni ločeno od [[Evropska skupnost za premog in jeklo|ESPJ]], vendar so vse tri skupnosti bile podvržene istim nadzornim organom. EGS je vodil [[Walter Hallstein]], EURATOM pa [[Louis Armand]].

V [[1960.|šestdesetih]] so se začele kazati napetosti s tem, ko je Francija zahtevala omejitve nadzora. Leta 1965 je bil dosežen dogovor in je bila podpisana [[Združitvena pogodba]], ki je v veljavo stopila leta 1967. Vse tri [[Evropske skupnosti]] so tako dobile enotne nadzorne institucije.

Leta 1973 so se skupnostim pridružile še [[Danska]], [[Irska]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Na Norveškem so tega leta članstvo zavrnili na referendumu. Leta 1979 so bile prve volitve v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]].

Grčija se je pridružila leta 1981, sledili sta ji še [[Španija]] in [[Portugalska]], ki sta se pridružili leta 1986. Leta 1985 je bil podpisan [[Schengenski sporazum]], ki je postopno odpravil kontrole na mejah znotraj držav članic. Leta 1986 so skupnosti začele uporabljati [[Evropska zastava|Evropsko zastavo]], istega leta pa je bil podpisan [[Enotni evropski akt]].

Leta 1990 se je po razpadu [[Varšavski pakt|vzhodnega bloka]] z združitvijo Nemčije pridružila bivša [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]]. Z načrti za nadaljnje širitve na bivše komunistične države ter na Ciper in Malto, so bili vzpostavljeni Københavnski kriteriji.

=== Maastrichtska pogodba (1992–2007) ===
Evropska unija je bila formalno vzpostavljena z [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]], ki je v veljavo vstopila 1. novembra 1993. Leta 1995 so se EU pridružile še [[Avstrija]], [[Finska]] in [[Švedska]].

Leta 2002 je 12 držav članic sprejelo skupno valuto [[evro]], kasneje se je število povečalo na 19. Leta 2004 je nastopila največja širitev EU v zgodovini, s pridružitvijo [[Ciper|Cipra]], [[Češka|Češke]], [[Estonija|Estonije]], [[Latvija|Latvije]], [[Litva|Litve]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Malta|Malte]], [[Poljska|Poljske]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]].

=== Lizbonska pogodba (2007–danes) ===
[[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|sličica|Vrh ob podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]].]]
Leta 2007 sta se EU pridružili še [[Romunija]] in [[Bolgarija]], istega leta pa je [[Slovenija]] uvedla [[evro]]. Leta 2008 sta sledili še [[Ciper]] in [[Malta]], 2009 [[Slovaška]], 2011 [[Estonija]], 2014 [[Latvija]] in 2015 [[Litva]].

1. decembra 2009 je v veljavo uradno vstopila [[Lizbonska pogodba]], ki je spremenila predvsem pravno strukturo in je združila [[Trije stebri Evropske unije|tri stebre EU]].

Konec januarja 2020 je prišlo do prvega krčenja zveze v njeni zgodovini. Skladno z rezultati [[Referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji|referenduma o članstvu]] (2016) je iz Evropske unije izstopilo Združeno kraljestvo, dogodka se je oprijelo ime [[brexit]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2723394/po-stevilnih-siritvah-prvo-krcenje-eu |title=Po številnih širitvah prvo krčenje EU |date=2020-02-01 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2020-02-01}}</ref>

===Strukturalna evolucija===
Časovni trak predstavlja [[Zgodovina Evropske unije|proces evropskega združevanja]] po koncu druge svetovne vojne in pogodbe, ki so postopoma vodile k nastanku današnje unije.
{{EU-časovnitrak}}

==Geografija==
{{multiple image |align=right |image1=2rocks.jpg |width1=208 |caption1=65.993 km dolga obala vpliva na evropsko podnebje ([[Ciper]]). |alt1=Coast of Cyprus |width2=173 |caption2=[[Mont Blanc]] v [[Alpe|Alpah]] je najvišji vrh EU. |image2=Mont-Blanc and Lake of Passy.JPG |alt2=Mont Blanc}}

Države članice EU skupaj merijo 4.423.147 km<sup>2</sup> in bi se na [[Seznam držav po površini|spisek svetovnih držav po površini]] uvrstile na 7. mesto. Sem se šteje vsa izvenevropska ozemlja držav članic, ki so del Evropske unije in izvzema tista ozemlja, ki niso. Najvišji vrh EU je [[Mont Blanc]] v zahodnem delu [[Alpe|Alp]] z 4810.45 metri nadmorske višine.<ref>{{navedi novice|url=http://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |title=Mont Blanc shrinks by 45cm in two years |work=Sydney Morning Herald |accessdate=26 November 2010 |date=6 November 2009}}</ref> Najnižje ležeča predela sta [[Lammefjorden]], [[Danska]] in [[Zuidplaspolder]], [[Nizozemska]], s 7&nbsp;m (23&nbsp;ft) pod gladino morja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|title=The World Factbook|work=cia.gov|accessdate=12 February 2016|archive-date=2020-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|url-status=dead}}</ref>
Na pokrajino, podnebje in gospodarstvo EU vpliva obalna linija, dolga 65.993 km.

Vključujoč čezmorska ozemlja Francije, ki se nahajajo izven evropske celine, vendar so del unije, EU tako zajema večino tipov podnebij, od polarnega (severovzhod Evrope) do tropskega ([[Francoska Gvajana]]). Izračun klimatološkega povprečja EU je tako brezpredmeten. Večina prebivalstva živi na območjih z oceanskim (severozahodna in srednja Evropa), mediteranskim (južna Evropa) in kontinentalnim podnebjem (severni [[Balkan]] in srednja Evropa)<ref name="Humid Continental climate">{{navedi splet|title=Humid Continental Climate |work=The physical environment |publisher=University of Wisconsin–Stevens Point |year=2007 |url=http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |accessdate=29 June 2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070530170321/http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |archivedate=30 May 2007 }}</ref>

Evropa je močno urbanizirana. Od leta 2006 naprej, na urbanih področjih živi okoli 75 % prebivalstva. Mesta so sicer razpršena skozi celotno EU, vendar je največja koncentracija ljudi na območjih [[Beneluks]]a in tik ob njem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eea.europa.eu/publications/eea_report_2006_10/eea_report_10_2006.pdf |title=Urban sprawl in Europe: The ignored challenge, European Environmental Agency |format=PDF |date=2006|accessdate=13 October 2013}}</ref>
{{clear left}}
{{Clear}}

== Delovanje Evropske unije ==

Do leta 2009 je Evropska unija temeljila na t. i. [[Trije stebri Evropske unije|treh stebrih]] sodelovanja. Z uveljavitvijo [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] 1. decembra 2009 je bila struktura stebrov odpravljena. Nadomestila jo je enotna [[pravna oseba]] s tremi vrstami [[pristojnosti Evropske unije|pristojnosti]] glede na področje politike:

{| width="100%" border="0" cellspacing="0" cellpadding="2"
|- style="text-align:center; font-size:150%"
| width="33%" style="background:#BECDF1; border:1px solid #9DB0F6; padding:5px" | Izključna pristojnost
| rowspan="3" style="background:none" |
| width="33%" style="background:#D7DFF4; border:1px solid #BAC6F4; padding:5px" | Deljena pristojnost
| rowspan="3" style="background:none" |
| width="33%" style="background:#F3F5FD; border:1px solid #E6ECFD; padding:5px" | Pristojnost podpore
|- style="text-align:center; font-size:90%"
| width="33%" style="background:#9DB0F6; border-bottom:1px dotted white" | Unija ima izključno pristojnost za sprejemanje pravno zavezujočih aktov in sklepanje mednarodnih sporazumov.
| width="33%" style="background:#BAC6F4; border-bottom:1px dotted white" | Države članice izvajajo svojo pristojnost, če in kolikor Unija ne izvaja svoje pristojnosti.
| width="33%" style="background:#E6ECFD; border-bottom:1px dotted white" | Unija lahko izvaja ukrepe za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic.
|- style="text-align:left; valign:top; font-size:90%"
| style="background:#9DB0F6" valign=top | 
* [[carinska unija]]
* določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga
* monetarna politika držav članic, katerih valuta je [[evro]]
* ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike
* skupna trgovinska politika
| style="background:#BAC6F4" valign=top |
* [[notranji trg]]
* socialna politika glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi
* ekonomska, socialna in teritorialna kohezija
* kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih bioloških virov
* okolje
* varstvo potrošnikov
* promet
* [[vseevropska omrežja]]
* energija
* območje svobode, varnosti in pravice
* skupna skrb za varnost na področju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi
| style="background:#E6ECFD" valign=top |
* varovanje in izboljšanje zdravja ljudi,
* industrija
* kultura
* turizem
* izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in šport
* civilna zaščita
* Upravno sodelovanje
|}

=== Aktualno vodstvo ===
<gallery mode="packed" heights="160">
Slika:Charles Michel 2019 (cropped).jpg|[[Charles Michel|'''Charles Michel''']], predsednik Evropskega sveta
Slika:Ursula von der Leyen - 2019 (48666723012) (cropped).jpg|[[Ursula von der Leyen|'''Ursula von der Leyen''']], predsednica Evropske komisije
Slika:Roberta Metsola elected new President of the European Parliament (51828380418) (cropped).jpg|'''[[Roberta Metsola]]''', predsednica Evropskega parlamenta
</gallery>

== Evropske institucije in organi ==
{{glavni|Institucije Evropske unije}}
{{Institucije EU}}

=== Evropska komisija ===
[[Evropska komisija|Evropsko komisijo]] (''Commission européenne, European Commission'') sestavlja 28 komisarjev, ki pokrivajo posamezna področja. Izvaja iniciativno in izvršilno funkcijo, upravlja s financami in predstavlja ter zastopa administracijo EU. Komisarje (predstavnike komisije s strani držav članic) predlagajo nacionalne vlade za mandat petih let (evropski parlament kandidate izpraša in potrdi), vendar so v svojem delu neodvisni in imenovani s strani Evropskega sveta. Sedež ima v Bruslju (Belgija).
Po Lizbonski pogodbi je komisiji dodan še [[Podpredsednik Evropske komisije|podpredsednik]], ki je obenem tudi [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropska komisija predlaga akte, o katerih nato glasujeta Svet EU in Evropski parlament, izvršuje politike skupnosti, upravlja in izvaja proračun EU, skrbi za izvajanje zakonodaje EU in deloma zastopa EU po svetu, vendar ne posega v skupno zunanjo in varnostno politiko – [[SZVP]], kjer odločanje poteka na medvladnem nivoju.

=== Evropski svet ===
[[Slika:Europa building February 2016 (cropped).jpg|sličica|199x199_pik|[[Europa (stavba)|Europa]] – stavba [[Evropski svet|Evropskega sveta]]]]
[[Evropski svet]] (''Conseil européen, European Council'') sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Je vrhovni politični organ EU, ki oblikuje splošne politične smernice razvoja EU. Odločitve sprejema praviloma na podlagi konsenza. Zaseda vsaj dvakrat letno. Po [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]] Evropski svet izvoli svojega predsednika – ta ne sme biti njegov član – za mandat dveh let in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja. Leta 2009 so ta položaj dodelili Belgijcu [[Herman Van Rompuy|Hermanu Van Rompuyu]], ki je bil na položaju do leta 2014. Evropski svet imenuje tudi položaj [[visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropski svet mora tudi s [[soglasje]]m predlagati člane [[Evropska Komisija|Evropske komisije]]. Evropskemu svetu pomaga generalni sekretariat Evropskega sveta. Pomembno je ločevati med inštitucijami [[Evropski svet]], [[Svet Evrope]] (ni organ EU) in [[Svet Evropske unije]].

=== Evropski parlament ===
[[Evropski parlament]] (''Parlement européen, European Parliament'') sestavljajo neposredno izvoljeni poslanci (od leta [[1979]]), ki prihajajo iz držav članic. Je nadzorni in posvetovalni organ, ki klasično zakonodajno funkcijo izvaja v omejenem obsegu, torej le skupaj s Svetom EU. Poslanci se združujejo glede na strankarsko pripadnost in ne na nacionalni osnovi. Parlament potrdi predsednika Evropske komisije in nato še celotno Komisijo. V soodločanju s Svetom Evropske unije [[Glasovanje|glasuje]] o [[Evropski zakonodajni akti|Evropskih zakonodajnih aktih]], razen pri [[SZVP]], ki deluje na medvladnem nivoju. Sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, evropski parlament pa deluje tudi Bruslju in Luksemburgu. Evropskih poslancev je trenutno 705, med njimi [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|8 Slovencev]].

=== Svet Evropske unije ===
[[Svet Evropske unije]] (''Conseil de l'Union européenne, Council of the EU'') sestavljajo ministri držav članic. Z Evropskim parlamentom si deli zakonodajno funkcijo in zastopa interese držav članic. Odločitve sprejema s konsenzom ali [[kvalificirana večina|kvalificirano večino]], odvisno od področja dela. Vsaka država članica predseduje Svetu za dobo šestih mesecev. Srečujejo se v Bruslju, razen aprila, julija in oktobra, ko zasedajo v Luksemburgu.

Svet Evropske unije združuje ministre s posameznih področij ([[kmetijstvo]], [[trgovina]], zunanja politika, itd.) in sprejema evropske [[Zakonodajni akti|zakonodajne akte]], večinoma v soodločanju z [[Evropski parlament|Evropskim parlamentom]]. Njegovo delovanje usmerja predsedstvo Sveta Unije, ki se zamenja vsakih šest mesecev. Izjema je področje [[Zunanja politika|zunanje politike]] in varnostne politike, kjer to izvajanje politike prevzame [[visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko]]. 

=== Sodišče Evropskih skupnosti ===
[[Sodišče Evropskih skupnosti]] (''Cour de justice des Communautés européennes, Court of justice of the European Communities'') sestavlja 28 sodnikov (po en iz vsake države članice, z mandatom šestih let) in 8 pravobranilcev, ki jih imenujejo nacionalne vlade, vendar s soglasjem vseh članic. Opravlja sodni nadzor nad vsemi akti Komisije in Sveta EU, nadzoruje članice, ali delujejo v skladu s pogodbami in dogovori. Zagotavlja spoštovanje [[Pravo|prava]] s pravilnim tolmačenjem in uporabo [[Pogodba|pogodb]]. Sodišče Evropske skupnosti ni pristojno za [[SZVP]].

Pogodba o evropski uniji (Lizbonska pogodba) pozna Sodišče. Sodišče je pristojno za poravnavo pravnih sporov med državami članicami, institucijami EU, podjetji in posamezniki. Nekatere odločitve so lahko v prostojnosti nižjih sodišč.

Poleg sodišča Evropskih skupnosti poznamo tudi nižje Splošno sodišče posebno specializirano Sodišče za uslužbence EU, ki razsoja v sporih med EU in zaposlenimi v njenih institucijah.

=== Računsko sodišče ===
[[Evropsko računsko sodišče|Računsko sodišče]] (''Cour des comptes européenne, Court of Auditors'') izvaja nadzor nad porabo EU sredstev. Ima 25 sodnikov z mandatom šestih let. Sedež ima v Luksemburgu. Inštitucija skrbi za neodvisno zunanjo revizijo. Tako preverja pravilnost vseh prihodkov ter pravilnost in zakonitost vseh odhodkov in ocenjuje finančno poslovodenje. Revizija prispeva k izboljšanju upravljanja sredstev EU v interesu evropskih državljanov.

S poročili in mnenji, predvsem z letnim poročilom, pomaga proračunskim organov pri nadzoru proračuna EU. Tako pomembno vpliva na odločitev Evropskega parlamenta na podelitev razrešnice Evropski komisiji glede izvrševanja proračuna. Računsko sodišče je sestavljeno iz 28 predstavnikov držav članic, ki imajo 6-letni mandat.

=== Evropska centralna banka ===
[[Slika:Frankfurt EZB.Nordwest-2.20141228.jpg|sličica|196x196_pik|Nova stavba Evropske centralne banke.]]
[[Evropska centralna banka]] (''Banque centrale européenne, European central bank'') vodi denarno politiko EU enotne skupne valute – [[evro|evra]] in izvaja centralni nadzor. Sedež ima v Frankfurtu. Cilj centralne banke je ohranjanje monetarne stabilnosti v evroobmočju z zagotavljanjem nizke in stabilne inflacije cen življenjskih potrebščin. ECB je neodvisna institucija, ki je bila ustanovljena z uvedbo evra leta 1998 za vodenje monetarne politike. To izvaja s pomočjo Izvršnega odbora in sveta ECB.

=== Odbor regij ===
[[Odbor regij]] (''Comité des régions, Committee of the Regions'') svetuje Svetu EU in Evropski komisiji na področju regionalnih in lokalnih zadev ter omogoča predstavnikom regionalnih oblasti, da sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike, tako da bo le-ta kar najbolj ustrezala potrebam regij in lokalnih skupnosti. Ima 329 članov (7 Slovencev). Sedež ima v Bruslju.

=== Varuh človekovih pravic ===
[[Varuh človekovih pravic]] (''Médiateur européen, The European Ombudsman'') ima nalogo zaščititi Evropejce pred nedelovanjem ali zlorabami administracije EU ustanov. Uvedel ga je Evropski parlament leta 1995, ta ga tudi izvoli za dobo petih let.
{{Evropska unija z imeni članic}}

=== Ekonomsko socialni odbor ===
[[Ekonomsko-socialni odbor]] (''Comité économique et social européen, Economic and Social Committee'') je posvetovalno telo, ki omogoča ustanovam EU, da pri pripravi odločitev ovrednotijo in upoštevajo interese različnih gospodarskih in socialnih skupin. Ima 329 članov (7 Slovencev). Na leto izda več kot 150 različnih mnenj, ki zadevajo delovanje civilnih združenj, sindikatov, gospodarskih in socialnih organizacij v Evropi. Sedež ima v Bruslju.

=== Evropska investicijska banka ===
[[Evropska investicijska banka]] (''Banque européenne d'investissement, The European Investment Bank'') je bila ustanovljena leta 1958 za financiranje evropskih investicijskih prizadevanj in je obenem neodvisen organ EU in banka. Postala je največja institucija na področju mednarodnih kreditov na svetu. Sedež ima v Luksemburgu.

== Države članice ==
Evropska unija zavzema 27 držav članic in ozemlje veliko 4.233.262&nbsp;km² s 447 milijoni prebivalcev (2020). Če bi naredili primerjavo, bi se pokazalo, da predstavlja Evropska unija največje [[Seznam držav po BDP|gospodarstvo po BDP]], sedmo največje [[Seznam držav in njihovih zunanjih ozemelj po površini|ozemlje po površini]] in tretje največje [[Seznam držav po prebivalstvu|prebivalstvo]] na svetu. Evropska unija samo sebe označuje kot ''družina demokratičnih evropskih držav''. Meje držav članic so skupne z mejami 21-ih drugih držav.

[[23. julij]]a [[1952]] je šest ustanovnih članic osnovalo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropsko skupnost za premog in jeklo]], ki je bila preoblikovana v [[Evropska skupnost|Evropsko skupnost]], kasneje preimenovana v Evropsko unijo. Širitev je potekala, kakor sledi:

{| class="wikitable"
! width=12%|Datum
! colspan="2" |Zgodovina članstva držav
! Članic
|-
|valign="top"|[[25. marec]] [[1957]] 
|'''Ustanovne članice:'''||{{zastava|Belgija}}, {{zastava|Francija}}, {{zastava|Zahodna Nemčija}}, {{zastava|Italija}}, {{zastava|Luksemburg}}, {{zastava|Nizozemska}}
|6
|-
|valign="top"|[[1. januar]] [[1973]] 
| colspan="2" |{{zastava|Danska}}, {{zastava|Irska}}, {{zastava|Združeno kraljestvo}}
|9
|-
|valign="top"|[[1. januar]] [[1981]] 
| colspan="2" |{{zastava|Grčija}}
|10
|-
|valign="top"|[[1. januar]] [[1985]] 
| colspan="2" |[[Grenlandija]] izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]]
|10
|-
|valign="top"|[[1. januar]] [[1986]] 
| colspan="2" |{{zastava|Portugalska}}, {{zastava|Španija}}
|12
|-
|valign="top"|[[3. oktober]] [[1990]] 
| colspan="2" |{{zastava|Nemška demokratična republika}} pristane kot del združene [[Nemčija|Nemčije]] v [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]] 
|12
|-
|valign="top"|[[1. januar]] [[1995]] 
| colspan="2" |{{zastava|Avstrija}}, {{zastava|Finska}}, {{zastava|Švedska}}
|15
|-
|valign="top"|[[1. maj]] [[2004]] 
| colspan="2" |{{zastava|Ciper}}, {{zastava|Češka}}, {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Latvija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Malta}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Slovaška}}, {{zastava|Slovenija}}
|25
|-
|valign="top"|[[1. januar]] [[2007]] 
| colspan="2" |{{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Romunija}}
|27
|-
|valign="top"|[[1. julij]] [[2013]] 
| colspan="2" |{{zastava|Hrvaška}}
|28
|}

'''Opombe:'''
* [[Grenlandija]], ki ji je [[Danska]] leta [[1979]] podelila samoupravo, je izstopila iz [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] leta [[1985]], po izvedbi [[referendum]]a.
* Precej prekomorskih teritorijev ima tesne povezave s posamezno članico EU, kot na primer [[Grenlandija]], otok [[Man]], [[Azori]] in [[Madeira]] (glej [[Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU]]).

== Širitev Evropske unije ==
{{main|Potencialna širitev Evropske unije}}
Proces širitve Evropske unije je bil sprožen decembra [[1997]] v [[Luksemburg]]u, ko je [[Evropski svet]] sprejel zgodovinsko odločitev o širitvi, s katero je opredelil [[proces širitve Evropske Unije]] v najširšem obsegu. Vanj so vključene vse države, ki želijo pristopiti k EU. Gre za obsežen nenehno dopolnjujoč in nepretrgan proces. Vsaka država kandidatka v tem procesu napreduje s svojo hitrostjo, ki je odvisna od njene usposobljenosti za vstop. Sestavni deli procesa širitve so:

=== Evropska konferenca ===
Predstavlja večstranski okvir, ki povezuje vse države kandidatke. Je forum za razpravo o temah, ki so v skupnem interesu, kot na primer skupna zunanja in [[varnostna politika]] ter okvir za pogajanja držav članic z državami kandidatkami. Ustanovni sestanek, ki se ga je udeležilo 15 držav članic in 12 držav kandidatk, je potekal marca [[1998]] v [[London]]u. [[Turčija]] se je prvič udeležila sestanka Evropske konference novembra [[2000]] v [[Sochauxu]], ko je ta forum začel delovati v celoti.

=== Pristopni proces ===
Začel se je marca [[1998]]. Vanj je bilo vključenih trinajst držav, ki so vložile prošnje za članstvo: [[Bolgarija]], [[Ciper]], [[Češka]], [[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Madžarska]], [[Malta]], [[Poljska]], [[Romunija]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], Hrvaška in [[Turčija]], sedaj pa so vanj vključene dve: [[Makedonija]] in [[Turčija]]. Za države kandidatke veljajo enaka [[pristopna merila]], ne glede na to, ali so se pogajanja o pristopu že začela ali ne. Pristopni proces je sestavljen iz pogajanj o pristopu, poglobljene predpristopne strategije, pregleda [[Usklajenost domače zakonodaje|usklajenosti domače zakonodaje]] z [[Evropski pravni red|evropskim pravnim redom]]- ([[screening]]) ter iz pregledne procedure.

==== Pristopna pogajanja ====
Določajo pogoje vključevanja vsake države kandidatke v EU. Usmerjajo se predvsem na sprejem, izvajanje in utrditev evropskega pravnega reda ter na določanje prehodnih obdobij, ki morajo biti omejena v svojem obsegu in času trajanja. Pogajanja o širitvi potekajo v obliki medvladne pristopne konference med državami članicami EU na eni in [[Država kandidatka|državo kandidatko]] na drugi strani. Na osnovi pregleda usklajenosti zakonodaje z evropskim pravnim redom, [[evropska komisija]] predlaga [[skupno stališče EU]] za vsako od [[31 poglavij]] evropskega pravnega reda, ki ga morajo soglasno potrditi države članice EU. Rezultat uspešno končanih pogajanj je [[sporazum]] v obliki [[Pristopna pogodba|pristopne pogodbe]]. Slednjo morata potrditi [[svet EU]] in [[evropski parlament]]. Po podpisu pristopne pogodbe sledi [[ratifikacija]] v parlamentih držav članic ter v parlamentu države [[kandidat]]ke. Pred [[Ratifikacija|ratifikacijo]] v domačem parlamentu lahko država kandidatka izvede [[referendum]]. Po končanih ratifikacijah pogodba stopi v veljavo in država postane članica EU.
Marca 1998 so se na priporočilo [[Evropska komisija|evropske komisije]] začela pristopna pogajanja s šestimi državami t. i. [[Luksemburg|luksemburške skupine]]; [[Ciper|Ciprom]], [[Češka|Češko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Slovenija|Slovenijo]], ki se jim je februarja 2000 pridružilo še šest držav t. i. [[Helsinki|helsinške skupine]] - [[Bolgarija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Malta]], [[Romunija]] in [[Slovaška]]. Čeprav je Turčija kandidatka za članstvo, se pogajanja še niso začela, ker država ne izpolnjuje nekaterih [[Københavnska merila|københavnskih meril]] - predvsem političnih.

==== Poglobljena predpristopna strategija ====
Namen poglobljene predpristopne strategije je pomagati državam kandidatkam pri prilagajanju domače [[Zakonodaja|zakonodaje]] [[Evropski pravni red|evropskemu pravnemu redu]]. [[Strategija]] temelji na [[Evropski sporazum|evropskih sporazumih]], pristopnih [[Partnerstvo|partnerstvih]] in državnih programih za prevzem evropskega pravnega reda, na predpristopni pomoči ter odpiranju programov in [[Agencija|agencij]] EU za države kandidatke. Poglobljena predpristopna strategija tako združuje vse oblike podpore EU v enoten okvir.

===== Evropski pridružitveni sporazum =====
Pravni okvir za odnos med evropsko skupnostjo ter [[Ciper|Ciprom]], [[Malta|Malto]] in [[Turčija|Turčijo]] so [[pridružitveni sporazum]]i iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let, ki večinoma obravnavajo področje [[Trgovina|trgovine]], z namenom vzpostaviti [[Carinska unija|carinsko unijo]]. S Turčijo je carinska unija začela veljati že leta 1996. V nasprotju z evropskimi sporazumi ne vsebujejo političnega dialoga, ki je bil vzpostavljen kasneje na osnovi drugih dokumentov. Pridružitveni in evropski sporazumi priznavajo namero [[Pridružitvena država|pridružitvenih držav]], da postanejo članice Evropske unije. Njihov namen je bil kasneje potrjen v [[Individualna prošnja|individualnih prošnjah]] za članstvo. [[Slovenija]] je svojo prošnjo za članstvo oddala 10. junija 1996.

===== Pristopno partnerstvo =====
To je odgovor na potrebo po neposredni pomoči za reševanje specifičnih potreb posameznih držav kandidatk. Pristopno partnerstvo vsake države določa jasne kratko- in srednjeročne prednostne naloge ter [[finančna sredstva]] za njihovo učinkovito izpolnjevanje. Pristopna partnerstva je evropska komisija predstavila oktobra 1999 in dopolnila februarja 2000. Vanjo je vključila [[Predpristopna pomoč|predpristopno pomoč]], ki je od leta 2000 na voljo v okviru treh predpristopnih programov: [[Phare]] (gradnja institucij in tesno institucionalno sodelovanje, podpora investicijam in programi integriranega regijskega razvoja), [[ISPA]] ([[Okolje|okoljska infrastruktura]] in [[Promet|prometna infrastruktura]]) in [[SAPARD]] (razvoj [[Kmetijstvo|kmetijstva]] in [[Podeželje|podeželja]]) ter v obliki [[Sofinanciranje|sofinanciranja]] mednarodnih [[Denar|denarnih ustanov]].

===== Državni program za prevzem evropskega pravnega reda =====
[[Evropski pravni red]] '''''Acquis communautaire''''' zajema celotno zakonodajo evropskih skupnosti, ki se je ustvarjala in novelirala zadnjih 40 let. Vključuje [[Rimska ustanovitvena pogodba|rimsko ustanovitveno pogodbo]] ter njeno nadgradnjo: [[Enotna listina|enotno listino]] ter [[Maastrichtska pogodba|maastrichtsko pogodbo]] in [[Amsterdamska pogodba|amsterdamsko pogodbo]], vse [[Uredba|uredbe]] in [[Direktiva|direktive]], ki jih sprejema [[svet EU]], kot tudi [[Odločba sodišča|odločbe sodišča]] evropskih skupnosti. [[Slovenija]] je v okviru pristopnega partnerstva marca 1998 pripravila prvi državni program za prevzem evropskega pravnega reda, v katerem so določeni [[rok]]i za izpolnitev prednostnih [[Naloga|nalog]] in [[cilj]]ev, skupaj z navedbo potrebnih [[Kader|kadrovskih virov]] in [[Finance|finančnih virov]]. Zaradi kratkoročnega značaja prvega programa je Vlada RS v začetku leta 1999 pripravila nov srednjeročni program, ki opredeljuje naloge za obdobje od leta 1999 do konca 2002, to je bil ciljni datum katerega si je postavila Republika Slovenija, da bo pripravljena na obveze , ki izhajajo iz članstva v EU. Aprila 1999 ga je obravnaval tudi [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] in o njem sprejel sklepe ter stališča kot napotilo vladi pri njegovem izvajanju, dopolnjevanju in spreminjanju. Državni program ni končen dokument,saj se je dopolnjeval in spreminjal vse do [[Vstop|vstopa Slovenije v EU]]. Omogočal je celovit pregled vseh nalog na [[Zakonodaja|zakonodajnem področju]] in [[Uprava|upravnem področju]] ter omogočal nadzor nad njihovim izvajanjem. Je tudi eden od temeljev za pripravo rednih letnih poročil [[Evropska komisija|evropske komisije]] o napredku.

=== Agenda 2000 ===
[[Agenda 2000]] je enoten okvir , v katerem je evropska komisija julija 1997 podala širšo perspektivo [[Razvoj EU|razvoja EU]] in njenih politik, celostni vpliv širitve, mnenja o prošnjah za članstvo srednje in [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih držav]] ter finančni okvir za obdobje 2000-2006.

=== Redna poročila evropske komisije ===
[[Redno poročilo|Redna poročila]] [[Evropska komisija|evropske komisije]] so ocena o napredku posamezne kandidatke na poti do članstva, ki so podlaga za odločitev [[Svet EU|sveta EU]] o začetku in nadaljnjem poteku pogajanj. Prvo poročilo je evropska komisija predstavila novembra 1998, leto dni po izdaji mnenj o prošnjah za članstvo. Sledili sta mu še dve skupini rednih poročil- leta 1999 in 2000. Redna poročila so predmet razprave med državami članicami na zasedanjih evropskega sveta.

=== Širitvena strategija ===
Širitvena strategija , ki je bila decembra 2000 potrjena na zasedanju evropskega sveta v [[Nica|Nici]], je [[sinteza poročil]] o napredku [[Država kandidatka|držav kandidatk]] pri izpolnjevanju [[Merila za članstvo|meril za članstvo]]. Vsebuje tudi aktualno [[Predpristopna strategija|predpristopno strategijo]] in njene prednostne naloge ter [[poročilo o trenutnem stanju]] in poteku pogajanj v prihodnje.

== Jeziki Evropske unije ==
Jeziki Evropske unije so [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziki]], ki jih govore ljudje v državah članicah Evropske unije. To je 24 uradnih jezikov. Uradni jeziki so: [[angleščina]], [[bolgarščina]], [[češčina]], [[danščina]], [[estonščina]], [[finščina]], [[grščina]], [[hrvaščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[irščina]], [[litovščina]], [[latvijščina]], [[madžarščina]], [[malteščina]], [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[poljščina]], [[portugalščina]], [[romunščina]], [[slovaščina]], [[slovenščina]], [[španščina]] in [[švedščina|švedščina.]]

== Izstop članice  ==
[[Slika:Anti-Brexit, People’s Vote march, London, October 19, 2019 15.jpg|sličica|231x231_pik|Protesti proti [[Brexit|brexitu]]; [[London]], [[19. oktober]] [[2019]]]]
Evropska unija je z neuspešno Ustavno pogodbo za Evropsko Unijo prvič odprla možnost izstopa ali suspenza članice iz Evropske unije s strani drugih članic. Članica se lahko tudi sama odloči, da izstopi iz članstva. Z [[Referendum|referendumom]] je Združeno kraljestvo leta 2016 sklenilo zapustiti Evropsko unijo kot prva takšna država. Država je po prehodnem obdobju formalno izstopila iz unije 31. januarja 2020, od 1. januarja 2021 nadaljnje sodelovanje med EU in ZK ureja Sporazum o trgovini in sodelovanju.<ref>https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L:2021:149:FULL&from=EN</ref>

Obstajale so tudi grožnje, da bo zapustila Evropsko unijo tedaj prezadolžena [[Grčija]]. V Grčiji se je za to leta 2015 uporabljal izraz [[grexit]], tako da se uporablja za izstop Združenega kraljestva izraz [[brexit]]. 

{| class="wikitable"
! width="12%" |Datum izstopa
! Izstopna država
! Članic po odhodu
|-
|[[1. januar]] [[1985]]
|{{zastava|Grenlandija}} izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]]
|10
|-
| valign="top" |[[31. januar]] [[2020]]||{{zastava|Združeno kraljestvo}} ([[Brexit]])<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Združeno kraljestvo je izstopilo iz EU|url=https://www.delo.si/novice/svet/britansko-clanstvo-v-eu-se-izteka-274822.html|website=www.delo.si|date=2020-01-31|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Jure|last=Kosec}}</ref>
|27
|}

== Sklici in opombe ==
{{opombe|2}}

== Glej tudi ==
* [[Potovanje po Evropi]] (za [[slovenci|slovenske]] [[državljan]]e)
* [[Naziv Evropske unije v uradnih jezikih]]
* [[Hiša evropske zgodovine]]
* [[Združene države Evrope]]
* [[Jadranska listina]]
* [[Evropska centralna banka]] (ECB)
* [[Evropska bančna federacija]] (EBF)
* [[Demokratični deficit v Evropski uniji]]
* [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]]
* [[Evropski socialni sklad]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|European Union|Evropska unija}}
* [http://ec.europa.eu/publications/index_sl.htm -EU-kotiček za lahko branje-informacije]
* https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160418210125/https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf |date=2016-04-18 }} (Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju EU, Listina EU o temeljnih pravicah)
* [http://www.euronews.net  EU - TV novice/v-en ]
* Predsedovanje Fancije [[EU]]- [http://www.eu2008.fr/webdav/site/PFUE/shared/ProgrammePFUE/Programme_SLpdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* Predsedovanje Slovenije [[EU]]- [http://www.eu2008.si/]
* http://www.evropska-unija.si/
* http://evropa.gov.si/
* http://www.coe.si/
* http://europa.eu/
* [http://geteuropa.eu/ Iskanje Europa.eu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170912020149/http://geteuropa.eu/ |date=2017-09-12 }}
* [http://www.pcmg.com/ Pospeševalni center za malo gospodarstvo v EU]
* [http://www.cordis.lu/ Osrednji informacijski vir za raziskovanja in tehnološki razvoj EU]
* http://www.youtube.com/user/eutube

{{Članice EU in kandidatke}}{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}{{Predsednik EU komisije}}{{Evropski svet}}{{Predsedniki Evropskega sveta|Predsedniki Evropskega sveta=}}{{Predsedniki Evropske centralne banke|Predloga:Predsedniki Evropske centralne banke=}}{{Nobelova nagrada za mir}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Evropska unija| ]]
[[Kategorija:Federalizem]]
[[Kategorija:Politični sistemi]]
[[Kategorija:Naddržavne zveze]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1957]]