Ogled vira Ječmen

{{drugi pomeni}}
{{Taksonomka
| name = Ječmen
| image = Barley.jpg
| image_width = 240px
| image_caption = Polje ječmena
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = ''[[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Liliopsida]] (enokaličnice)
| ordo = [[Poales]] (travovci)
| familia = [[Poaceae]] (trave)
| genus = ''[[Hordeum]]''
| species = '''''H. vulgare'''''
| binomial = ''Hordeum vulgare''
| binomial_authority = [[Carl von Linné|L.]]
}}
'''Jêčmen''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Hordeum vulgare''''') smatrajo za zelo staro [[žito]]. Prenaša precej ostrejše [[klima]]tske pogoje kot [[pšenica]]. Kemijska sestava ječmena je podobna ostalim žitom, vendar v primerjavi s pšeničnim zrnjem vsebuje nekaj manj [[beljakovina|beljakovin]] (10 %), nekaj več pa [[mast|maščob]] (2,5 %). Ječmenovo moko običajno v manjši količini dodajajo [[pšenica|pšenični]], sicer pa ječmen uporabljajo za pripravo [[pivo|piva]], [[kvas]]a, [[slad]]a, [[sladni ekstrat|sladnega ekstrata]], praženega pa za [[nadomestek kave]].

Po statističnih podatkih iz leta 2007 je ječmen četrto žito po pridelavi (136 milijonov ton), kot tudi po površini, na kateri je posejan (566.000&nbsp;km²)<ref>{{navedi splet |url=http://faostat.fao.org/faostat |title=FAOSTAT |publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations |accessdate=2009-05-18 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090508002052/http://faostat.fao.org/faostat |archivedate=2009-05-08 |url-status=live }}</ref>.

==Opis==
Ječmen sodi v [[družina (biologija)|družino]] [[trave|trav]]. Je samoopraševalna diploidna vrsta s 14 [[kromosom]]i. Zraste do 150&nbsp;cm visoko in ima členkasto votlo [[steblo]]. [[Pleve]] ostanejo po mlatvi na klasu. Poznamo dvo-, štiri- in šestredni ječmen, ki se lahko seje kot ozimno ali jaro žito. [[List (rastlina)|Listi]] ječmena so gladki in suličasti z vzporednimi podolžnimi žilami. [[Ligula]] je kratka do srednje dolga in rahlo nazobčana. Ušesca so velika in niso poraščena z dlačicami. [[Korenine]] so šopaste in segajo od 20 pa vse do 270&nbsp;cm globoko. Bilka je sestavljena iz kolenc, med katerimi je od 5 do 7 členkov. [[Socvetje]] je [[klas]], ki je sestavljen iz klaskov. Na vsakem klasku je na vretencu pritrjen po en [[cvet]], ki je sestavljen iz krovne pleve (''lemma'') in predpleve (''palea''). Posamezen cveti ima po en [[pestič]] in tri [[prašnik]]e.<ref name="Tajnšek-1980">{{navedi revijo |last1=Tajnšek |first1=Anton |year=1980 |title=Strnine in koruza v Sloveniji |journal=Kmečki glas |pages=167}}</ref>

==Zgodovina==
Današnji ječmen se je razvil iz [[divji ječmen|divjega ječmena]] ''Hordeum vulgare'' subsp. ''spontaneum'', izvira pa iz zahodne [[Azija|Azije]] in severovzhodne [[Afrika|Afrike]]. Divji ječmen je še danes razširjen po tem območju. Drugod divji ječmen ni tako razširjen in ga le redko najdemo na zapuščenih površinah<ref name = Zohary>{{navedi knjigo|last=Zohary|first=Daniel|first2=Maria |last2=Hopf|title=Domestication of Plants in the Old World: The Origin and Spread of Cultivated Plants in West Asia, Europe, and the Nile Valley |url=http://books.google.com/?id=C1H6_XWJS_gC&pg=PA59&vq=barley&dq=Domestication+of+Plants+in+the+Old+World:+The+Origin+and+Spread+of+Cultivated+Plants+in+West+Asia,+Europe,+and+the+Nile+Valley|edition=3. |year=2000|publisher=Oxford University Press|isbn=0-19-850357-1|pages= 59–69}}</ref>. Po dodatnih genetskih raziskavah so znanstveniki ugotovili, da je bil ječmen udomačen tudi v [[Tibet]]u.<ref name="Fei Dai">{{cite journal|url=http://www.pnas.org/content/early/2012/10/01/1215265109.abstract.html?etoc|doi=10.1073/pnas.1215265109|title=Tibet is one of the centers of domestication of cultivated barley|year=2012|last1=Dai|first1=F.|last2=Nevo|first2=E.|last3=Wu|first3=D.|last4=Comadran|first4=J.|last5=Zhou|first5=M.|last6=Qiu|first6=L.|last7=Chen|first7=Z.|last8=Beiles|first8=A.|last9=Chen|first9=G.|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=109|issue=42|page=16969}}</ref>

Za razliko od divjega ječmena, ki ima krhke in lomljive rese, se le-te pri udomačenem ne lomijo, kar je posledica genske [[mutacija|mutacije]].<ref name = Zohary/>

==Pridelava==
[[File:Barley in Slovenia.jpg|thumb|200px|Ječmen]]
{| class="wikitable" style="clear:left"
|+ '''Največje svetovne pridelovalke ječmena'''<br><small>(v milijon metričnih tonah)</small>
! Država
! 2009
! 2010
!2011
|-
| {{GER}} || style="text-align:right;"| 12,3 || style="text-align:right;"| 10,4 || style="text-align:right;"|8,7
|-
| {{FRA}} || style="text-align:right;"| 12,9 || style="text-align:right;"| 10,1 || style="text-align:right;"|8,8
|-
| {{UKR}} || style="text-align:right;"| 11,8 || style="text-align:right;"| 8,5 || style="text-align:right;"|9,1
|-
| {{RUS}} || style="text-align:right;"| 17,9 || style="text-align:right;"| 8,4 || style="text-align:right;"|16,9
|-
| {{ESP}} || style="text-align:right;"| 7,4 || style="text-align:right;"| 8,2 || style="text-align:right;"|8,3
|-
| {{CAN}} || style="text-align:right;"| 9,5 || style="text-align:right;"| 7,6 || style="text-align:right;"|7,7
|-
| {{AUS}} || style="text-align:right;"| 7,9 || style="text-align:right;"| 7,3 || style="text-align:right;"|8,0
|-
| {{TUR}} || style="text-align:right;"| 7,3 || style="text-align:right;"| 7,2 || style="text-align:right;"|7,6
|-
| {{GBR}} || style="text-align:right;"| 6,8 || style="text-align:right;"| 5,3 || style="text-align:right;"|5,5
|-
| {{USA}}|| style="text-align:right;"| 5,0 || style="text-align:right;"| 3,9 || style="text-align:right;"|3,4
|-
|'''Svet skupaj''' || style="text-align:right;"| '''151,8''' || style="text-align:right;"| '''123,7''' || style="text-align:right;"|'''134,3'''
|-
|colspan=2 style="font-size:90%;"|''Vir: <br>[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] (FAO)''<ref>{{Navedi splet |url=http://faostat.fao.org/site/567/DesktopDefault.aspx?PageID=567#ancor |title=FAOSTAT |accessdate=2013-07-18 |archive-date=2012-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120619130038/http://faostat.fao.org/site/567/DesktopDefault.aspx?PageID=567#ancor |url-status=dead }}</ref>
|}

Ječmen so leta 2007 pridelovali v okoli 100 državah na svetu. Svetovna proizvodnja leta 1974 je znašala 148.818.870 ton, od takrat do danes pa je svetovna proizvodnja nekoliko upadla.<ref name=Mcgee235>{{harvnb|McGee|1986|p=235}}</ref>. Po podatkih iz leta 2011 je največja izvoznica ječmena [[Ukrajina]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.blackseagrain.net/photo/ukraine-becomes-worlds-third-biggest-grain-exporter-in-2011-minister |title=Ukraine becomes world's third biggest grain exporter in 2011 - minister |accessdate=2013-07-18 |archive-date=2013-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130121175930/http://www.blackseagrain.net/photo/ukraine-becomes-worlds-third-biggest-grain-exporter-in-2011-minister |url-status=dead }}</ref>.
{| class="wikitable" style="float:right; clear:left;"
|-
! colspan=2|Največje porabnice ječmena za prehrano — 2003/2004<br />(v tisoč metričnih tonah)
|-
| {{RUS}} || style="text-align:right;"| 17.500
|-
| {{CAN}} || style="text-align:right;"| 9.600
|-
| {{UKR}} || style="text-align:right;"| 8.300
|-
| {{TUR}} || style="text-align:right;"| 6.700
|-
| {{SAU}} || style="text-align:right;"| 5.910
|-
| {{USA}} || style="text-align:right;"| 5.618
|-
| {{CHN}} || style="text-align:right;"| 4.500
|-
| {{AUS}} || style="text-align:right;"| 3.000
|-
| {{IRN}} || style="text-align:right;"| 2.200
|-
| {{MAR}} || style="text-align:right;"| 2.100
|-
| {{JAP}} || style="text-align:right;"| 1.600
|-
| {{SYR}} || style="text-align:right;"| 1.150
|-
| {{MEX}} || style="text-align:right;"| 850
|-
| {{ALG}} || style="text-align:right;"| 700
|-
| {{CYP}} || style="text-align:right;"| 500
|-
| '''Skupaj svet''' || style="text-align:right;"| 70.228
|-
|colspan=2|''Vir:United States Department of Agriculture<ref>{{navedi splet|title=Barley consumption (most recent) by country|url=http://www.nationmaster.com/graph/agr_gra_bar_con-agriculture-grains-barley-consumption|work=United States Department of Agriculture|accessdate=18. julija 2013}}</ref>
|}

Ječmen najbolje uspeva na globokih, srednje težkih in rodovitnih tleh. Lahka, peščena in zelo težka tla zanj niso primerna, slabše pa uspeva tudi v kislih tleh. Najbolje uspeva v tleh s [[pH]] vrednostjo med 6,5 in 7,5<ref name="Kolobar">{{navedi splet|url=http://lj.kgzs.si/Portals/1/39%20kolobar.pdf|title=Kolobar|publisher=Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana|date=2011-08-01|accessdate=2013-07-17}}</ref>. Jari ječmen se seje februarja ali marca čim sneg skopni. Za najboljši pridelek je treba posejati okoli 400 kalivih semen/m² oz. okoli 180 kg semena na hektar. Visoke temperature prenaša ječmen bolje kot [[pšenica]] ali [[oves]], saj v razvojnem stadiju polnjenja zrna prenese temperature do 38 °C. Suša prizadene posevek običajno le, če nastopi v začetnih razvojnih stadijih ali če traja dlje kot 14 dni. Posledice suše se kažejo v drobnem zrnju s slabimi pivovarskimi lastnostmi. Poleg tega obilne padavine v obdobju kolenčenja in klasenja povzročijo, da rastline poležejo. Površino, na katero se bo sejal ječmen je treba v pripravi pognojiti s 70 do 110 kg P<sub>2</sub>0<sub>5</sub> in z 80 do 120 kg K<sub>2</sub>O na hektar, za  gnojenje ob setvi in dognojevanje v času, ko rastline oblikujejo prvo kolence pa je treba ječmen dognojiti z 80 do 100 kg dušika na hektar. Krmni ječmen dozori že konec junija, kar je najhitreje od vseh pravih žit. Jari ječmen dozori nekoliko kasneje, običajno skupaj z ozimno pšenico. Ker se prezrelo zrnje rado osipa iz klasa, prezrelo klasje pa se tudi rado je pomembno pravočasna izbira časa [[žetev|žetve]]. Padavine in zračna vlaga lahko povzročijo kalitev na klasu, na kar pa vplivajo tudi dedne lastnosti sorte<ref name="Ačko-1999" />.

Ječmen spada med t. i. ''nestrpljive rastline'', ki pri [[kolobarjenje|kolobarjenju]] same sebe slabo prenašajo in pri katerih je treba strogo upoštevati zahteve po vrstenju<ref name="Kolobar" />. Ugodne prejšnje poljščine v kolobarju so okopavine. Sejemo ga lahko tudi po pšenici, obratno pa ni priporočljivo, saj bo za njim posejana pšenica občutljivejša za okužbe z glivičnimi boleznimi. Dober posevek pred krmnim ječmenom so zrnate [[stročnice]], pred ječmenom, ki se ga prideluje za pivovarstvo pa to ni dobro. Stročnice namreč tla obogatijo z [[dušik]]om, ki pa povzroči porast beljakovin v zrnu. Vsebnost beljakovin nad 10% povzroči, da se pivo preveč peni<ref name="Ačko-1999" />.

===Pridelava v Sloveniji===
V Sloveniji je bilo leta 2010 z ječmenom posejanih 18.730 hektarjev kmetijskih površin, leta 2011 17.477 hektarjev, leta 2012 pa 17.967 hektarjev. Leta 2010 je bilo na teh površinah pridelanih 80.120 ton ječmena, leta 2011 79.386 ton, leta 2012 pa 84.727 ton, kar pomeni , da je bil pridelek leta 2010 4,3 t/ha, leta 2011 4,5 t/ha in leta 2012 4,7 t/ha<ref>Vir: Statistični urad Republike Slovenije</ref>.

==Uporaba==
{{nutritionalvalue | name=Surovi ječmen | kJ=1474| protein=9.9 g | fat=1.2 g | carbs=77.7 g | fiber=15.6 g| sugars=0.8 g | iron_mg=2.5 | calcium_mg=29.0 | magnesium_mg=79.0 | phosphorus_mg=221 | potassium_mg=280| zinc_mg=2.1 | vitC_mg=0.0 | pantothenic_mg=0.3 | vitB6_mg=0.3 | folate_ug=23| thiamin_mg=0.2 | riboflavin_mg=0.1 | niacin_mg=4.6 | right=1 | source_usda=1 }}

Ječmen se največ uporablja kot krmno žito in kot surovina za pridobivanje [[pivo|piva]] in [[viski]]ja, le v manjši meri je ječmen uporabljen za človekovo prehrano.

===Pivovarski ječmen===
Za pivovarstvo se najpogosteje uporablja jari dvoredni ječmen (''Hordeum vulgare L. convar. distichon''), ki ima plevnato zrnje in mora biti bogato s [[škrob]]om in revnejše z [[beljakovina]]mi. V pivovarstvu se uporablja ječmen z zmerno količino beljakovin, to je od 9,5 do 10,0 odstotka, na kar vplivajo lastnosti sorte, založenost tal, vremenske razmere in gnojenje<ref name="Ačko-1999">{{navedi revijo |last1=Kocjan Ačko |first1=Darja |year=1999 |title=Ječmen |journal=Naša žena |issue=2 |url=http://fides.fe.uni-lj.si/zdravje/clanki/2-99.html |accessdate=2013-07-18}}</ref>.

Škrob kot tak ni niti topen v vodi niti ne fermentira, zato ga je treba najprej pretvoriti v vodotopne [[sladkor]]je, predvsem [[maltoza|maltozo]], in [[dekstrin]]e. Postopek se imenuje slajenje.

Dobro očiščeno in kalibrirano žitno zrnje se v posebnih stožčasto valjastih kovinskih posodah dva do tri dni namaka v topli vodi, da se navzame vode, ki jo potrebna za [[kaljenje]], potem pa odcedi in razprostre po ravni površini do 10&nbsp;cm visoko, da začne kaliti. Kaljenje poteka v temi in traja 6-8 dni. Žito se med kaljenjem večkrat premeša. V tem procesu se v zrnju začnejo sproščati encimi amilaze (diastaze), ki škrob v zrnju pretvorijo v sladkor.<ref>[[s:en:1911 Encyclopædia Britannica/Brewing/Chemistry|Brewing Chemistry]] 1911 Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 29.9.2008</ref> Nakaljeno zrnje se imenuje zeleni slad. Po kaljenju se kalčki odstranijo, zrnje pa se posuši.

Čas in temperatura sušenja sta odvisna od njegove namembnosti.<ref>[http://www.farm-direct.co.uk/farming/stockcrop/barley/malt.html Farm-direct] Oz, ''Barley Malt'', 6. februar 2002. Pridobljeno 29.9.2008</ref> V pivovarstvu se uporabljajo predvsem naslednje vrste slada: svetli (za svetla piva), poltemni (za dobarvanje svetlih piv ter poltemna in temna piva), karamelni, ki se deli na svetlega (sušen pri 120-130&nbsp;°C) in temnega (sušen pri 150-170&nbsp;°C) ter praženi, ki je zaradi praženja pri 210-220&nbsp;°C zelo temen in ne vsebuje nobenih encimov. Obstajajo tudi posebne vrste slada, na primer diastazni, ki se suši pri največ 50&nbsp;°C, protolitski in dimljeni, ki se uporablja za proizvodnjo [[viski]]ja.

===Krmni ječmen===
Za krmo je najprimernejši ozimni štiriredni (''Hordeum vulgare L. var. intermedium'') in šestredni (''Hordeum vulgare L. var. hexastichon'') ječmen. Te sorte se odlikujejo po pridelku okoli 10 t zrnja na hektar in vsebnosti beljakovin v zrnu nad 12%. Ta ječmen je zlasti cenjen za krmljenje prašičev in perutnine, ker izboljšuje [[kakovost]] mesa. Za krmo se uporabljajo tudi ječmenovi [[otrobi]], pogosto pa za živalsko krmo uporabljajo mešanice ječmena s stročnicami kot so [[grah]] in [[grašica]], ki jih pokladajo živini kot zeleno krmo ali silažo. Ječmenova slama se uporablja predvsem za nastiljanje živine v hlevski reji. Cenjen dodatek h krmi za govedo in prašiče so tudi pivske tropine, ki so ostanki plev, škroba ovojnic zrnja po ekstrakciji. Vsebujejo beljakovine, ostanke škroba, maščobe in vlaknine, vendar pa za krmo ne smejo vsebovati več kot 6% hmeljne raztopine.<ref name="Ačko-1999" />.

===Ječmen v človekovi prehrani===
V človekovi prehrani se ječmenova [[moka]] dodaja pšenični za pekovske izdelke, sicer pa se za prehrano kuha ječmenova [[kaša]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.zito.si/index.php?id=232|title=Žita za zajtrk in sport musli|publisher=Žito skupina|accessdate=2013-07-18}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, ki se imenuje ''ješprenj'' in jo najpogosteje uporabljamo za pripravo jedi, imenovane [[ričet]].

==Reference==
{{refsez}}

==Zunanje povezave==
{{Kategorija v zbirki|Hordeum vulgare}}
{{Wikivrste|Hordeum vulgare|Ječmen}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Žita]]
[[Kategorija:Trave]]