Ogled vira Ljubljansko barje

[[Slika:Ljubljana marsh - W.jpg|thumb|250px|Zahodni rob Barja, pogled s hriba [[Sveta Ana, Podpeč|Sveta Ana]] nad [[Podpeč, Brezovica|Podpečjo]]]][[File:Ljubljana marsh - E.jpg|thumb|250px|Vzhodni del Barja, pogled proti Ljubljani]]
[[Slika:Ljubljansko barje2.JPG|thumb|250px|Pogled proti jugu ([[Krim, Slovenija|Krim]])]]

'''Ljubljansko barje''' meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja. Ob vsakoletnih poplavah, je poplavljena površina območja do 80 km². 

Z geološkega stališča je to več kot 200 m globoka [[Pliocen|poznopliocenska]] [[udornina]] izpred dveh milijonov let, nastala na stičišču [[alpe|alpskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]].

== Druga poimenovanja ==
Do druge polovice 19. stoletja je bilo v rabi za naše največje [[močvirje]] ime ''Ljubljansko močvirje''. Potem pa ga je pisatelj [[Fran Levstik]] preimenoval v ''Ljubljansko barje'', ker naj bi slišal [[Ig|Ižance]] govoriti, da gredo na borje, to je med [[bor (drevo)|borovce]], s katerimi se je močvirje zaraščalo. Ljubljanskemu barju še danes pravijo ''Mah'', po mahovih, ki so značilni za deževnično močvirje. V lokalnem govoru pa se je ohranilo tudi poimenovanje marost.

== Kamnine, površje in vode ==
Ljubljansko barje leži v Ljubljanski kotlini, ki je nastala s [[tektonika|tektonskim]] pogrezanjem od prehoda [[pliocen]]a v [[pleistocen]]. V kotlini so se akumulirale velike količine [[sediment]]ov, ki ponekod presegajo debelino 100 m. Kamninsko podlago v južnem delu Barja gradijo [[trias]]ni [[dolomit]]i, ki kot barjanski osamelci molijo iz sedimentov. Na triasne dolomite osamelcev so narinjene tudi [[karbon]]ske kamnine. Na južnem robu Barja izvira iz več kraških izvirov reka Ljubljanica, ki ne prinaša velikih količin naplavin, zato pa so nekraški pritoki, predvsem [[Iška]] na jugovzhodu in [[Gradaščica]] na severu, nasuli obširne vršaje, tako da je površje Barja najnižje v sredini in se polagoma dviguje proti robovom. Ljubljanica je v barjanske naplavine vrezala več metrov globoko strugo, vendar ima na svojem 20&nbsp;km dolgem toku izredno malo padca (dno struge pri [[Verd]]u 285.31 m, pod [[Tromostovje]]m v [[Ljubljana|Ljubljani]] 284m), kar povzroča stalne [[poplava|poplave]]. Sedanje Barje je po koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]] prekrivala obsežno, plitvo jezero, ki se je zamočvirilo. [[Rimljani]] so izkopali umetno strugo Ljubljanice, kar dokazuje sedanji tok reke. Do 19. stoletja, ko so se začela na Barju obsežna [[melioracija|melioracijska]] dela, je močno narasla plast [[šota|šote]], ki pa so jo v zadnjih desetletjih porezali za kurjavo in potrebe vrtičkarstva. Ostanki visokega barja so le še v okolici [[Bevke|Bevk]] (''Goričica'' in ''Kostanjevica'').

== Poplave ==
Spomladanske in jesenske poplave, pri katerih je pod vodo lahko tudi do polovice površine Barja, so vsakoleten pojav in zato ena največjih značilnosti tega dela Slovenije. V preteklosti so se ljudje vodnim ujmam prilagodili tako, da so osnovali svoja bivališča na višinsko izpostavljenih točkah. Dandanes pa vse več človekovih prebivališč nastaja tudi v osrčju barja ([[Črna vas]], [[Lipe]], naselje ob Ižanki). Cena za navidezno človeško neuklonljivost pred naravo so pogoste poplave v pritličnih prostorih .

== Živalstvo ==
[[Slika:Curlew06.jpg|thumb|200px|[[Veliki škurh]] (''Numenius arquata'') si gnezdo splete na tleh, na močvirnem travniku. Ko samica vali jajca, nepremično sedi na gnezdu v visoki travi in se zanaša na svojo varovalno barvo. Takrat je zanjo usodno, če jo najde pes, ki spuščen z vrvice prosto teka po Barju.]] 
[[Kosec]] je vrsta travniške ptice in je edina v svetovnem merilu [[ogrožena vrsta]], ki gnezdi na Ljubljanskem barju. Še pred desetimi leti je na barju gnezdila še ena globalno ogrožena vrsta ptice, [[južna postovka]], ki pa je danes tam ni več.

Čeprav Ljubljansko barje obsega le odstotek celotne površine Slovenije ima zaradi izjemnosti [[habitat (ekologija)|habitatov]] na njem svoj dom tudi do 20 odstotkov populacije nekaterih vrst travniških ptic. Med njimi predvsem [[veliki škurh]], katerega deset parov na Barju predstavlja edino stalno slovensko gnezditveno populacijo, s pomembnim deležem pa so zastopane tudi druge vrste: [[prepelica]], [[priba]], [[poljski škrjanec]], [[repaljščica]], [[močvirska trstnica]], [[postovka]]. Na Ljubljanskem barju najdemo še nekatere ogrožene vrste gozdnih ptic in močvirskih ptic, vsega skupaj kar 107 vrst rednih in občasnih gnezdilcev, obenem pa je to območje, pomembno za prezimovanje in selitvene prelete številnih drugih vrst ptic.

Na Ljubljanskem barju najdemo ogroženo vlagoljubno populacijo [[Barjanski okarček|barjanskega okarčka]]. Slednja ne živi nikjer drugje. Ponovno jo naseljujejo v [[Iški morost|Iškem morostu.]]<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/174808100|title=Ogroženi metulji: Ponovna naselitev Barjanskega okarčka|date=2021-09-23|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2023-11-05}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/okolje/barjanski-okarcek-po-desetletju-spet-v-iskem-morostu/|date=2020-07-04 |title=Barjanski okarček po desetletju spet v Iškem morostu |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210513210528/https://www.delo.si/novice/okolje/barjanski-okarcek-po-desetletju-spet-v-iskem-morostu/ |archivedate=2021-05-13}}</ref>

Na širšem območju Ljubljanskega barja živi okoli 45 vrst sesalcev, med najbolj ogroženimi pa je [[vidra]], ki jo je mogoče občasno zaslediti ob Ljubljanici in Iščici. Pomemben člen barjanskega [[ekosistem]]a so številne [[voluharica|voluharice]], ki živijo izključno na travnikih.  Zelo redka je postala močvirskemu svetu prilagojena želva [[močvirska sklednica]]. [[Dvoživke|Dvoživk]] ([[zelena rega]], [[urh (rod)|urh]], rjava in zelena [[žabe]]) in [[nevretenčarji|nevretenčarjev]] je na barju še v izobilju, kar je tudi eden izmed razlogov za pestrost in številčnost ptic.

== Rastlinstvo ==
Med rastlinskimi vrstami na barju prevladujejo vrste travniških rastlin, ki jih živopisano dopolnjujejo vijolične [[močvirska logarica|močvirske logarice]], rožnate [[kukavičja lučca|kukavičje lučce]], [[rumena zlatica|rumene zlatice]] in [[kalužnica|kalužnice]] ter bele [[travniška penuša|travniške penuše]]. Na ostankih visokega barja je mogoče najti tudi ogrožene vrste šotnega [[mah]]a, [[okroglolista rosika|okroglolisto rosiko]], [[rožmarinka|rožmarinko]] in [[jesenska vresa|jesenske vrese]].

Na zaraščenem delu barja prevladujejo [[jelša (drevo)|jelša]], [[hrast]], [[rdeči bor]] in [[breza]]. Za barje so značilni neskončno dolge, do dva metra široki pasovi lesene vegetacije ([[črna jelša]]), ki podobno kot odtočni kanali fizično razmejujejo parcele različnih lastnikov in so razpredene po celem Ljubljanskem barju.

== Status in varstvo območja ==
[[Slika:2014-9-Stara struga Ljubljanice 1.JPG|thumb|right|250px|Stara struga Ljubljanice na območju med [[Bevke|Bevkami]] in [[Podpeč, Brezovica|Podpeč]]jo; ohranjena struga je zavarovana]]
Območji, ki sta na Barju zaradi naravnih kvalitet prvi užili formalno varstvo države, sta bili [[Kozlerjeva gošča]], s statusom [[naravni rezervat|gozdnega rezervata]] in [[Ribniki v dolini Drage]] pri [[Ig]]u, ki so zavarovani kot [[naravni spomenik]]. Z iniciativo in pomočjo lokalnih prebivalcev je bilo kasneje zavarovano tudi močvirje v Kostanjevici, imenovano [[Naravni rezervat Mali plac|Mali plac]].

Leta 2008 je bilo Ljubljansko barje s strani države in ob sodelovanju občin razglašeno za [[krajinski park]]. Znotraj krajinskega parka so kot ožja zavarovana območja zavarovani [[naravni spomenik]]i [[Ljubljanica]], [[Močilnik]], [[Retovje]], [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubija]], izviri Bistre - Zupanov, Galetov in Grajski izvir, [[Podpeško jezero|Jezero pri Podpeči]] in [[Jurčevo šotišče]], ter [[naravni rezervat]]i [[naravni rezervat Mali plac|Mali plac]], [[Strajanov breg]], [[Goriški mah]], [[Kozlerjeva gošča]], [[Ribniki v dolini Drage]] pri Igu in [[Iški morost]].

Celoten krajinski park pa je razdeljen na tri varstvena območja, ki se med seboj razlikujejo po ohranjenosti narave in stopnji zaščite.

Struga reke Ljubljanice in pritoka, potoka Ljubije, sta zaradi izjemnih arheoloških, zgodovinskih in kulturnozgodovinskih lastnosti razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. <ref>{{navedi splet |url= http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003115&stevilka=5033|title=Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena |accessdate= |date= 24. 11. 2003 |format= |work=Uradni list RS, št. 115/2003}}</ref>

== Arheološke najdbe ==
[[Slika:Ljubljana Marshes Wheel with axle (oldest wooden wheel yet discovered).jpg|thumb|right|[[Kolo z Ljubljanskega barja]]]]
Na Ljubljanskem barju najdemo ostanke kultur, ki so ta prostor naseljevala skozi tisočletja. 
* Najstarejše arheološke ostaline na Ljubljanskem barju segajo v srednji [[paleolitik]] ([[Hruševec]] blizu Vrhnike) oziroma v poledenitveno obdobje. Odkrite so bile tudi najdbe [[Halštatska doba|halštatskega]] in [[Latenska kultura|latenskega]] izvora. O lovu pričajo lesene pasti s kovinskim ogrodjem, najdene v visokem šotnem barju pri [[Črna vas|Črni vasi]] in [[Lavrica|Lavrici]]. Aprila leta 2002 so [[arheolog]]i našli ostanke več ok. 5150 let starega [[Kolo z Ljubljanskega barja|lesenega kolesa z osjo]]. To je do sedaj najstarejše najdeno kolo v Evropi in svetu. Po desetletnem postopku [[Restavriranje|restavracije]] je bilo maja 2013 prvič razstavljeno v ljubljanskem [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnem muzeju]].<ref>[http://tvslo.si/predvajaj/najstarejse-kolo-na-ogled-v-ljubljani/ava2.167183358/ Najstarejše kolo na ogled v Ljubljani]</ref>
* Iz [[Rimski imperij|rimskih časov]], ko je bilo tu cvetoče pristanišče [[Nauportus]], današnja [[Vrhnika]], je zanimiva glinena posoda in številni kosi orožja.
* [[Slovani|Slovansko obdobje]] označuje značilno glineno posodje, prepoznavno po okrasni valovnici in lončarskem znaku na dnu vrča. Največ orožja, dokaz nemirnih časov je iz 8. in 9. stoletja, časa frankovskih pohodov proti [[Avari|Avarom]] in madžarskim vdorom čez te kraje.
* Ljubljanica je bila vedno prikladna plovna pot. To najbolj nazorno potrjuje znamenita najdba rimske tovorne ladje, ki so jo izkopali leta 1890 na Kozlarjevem posestvu pri Črni vasi. Ladja je imela plosko dno, primerno za plovbo po plitvih vodah.

=== Koliščarji ===
[[Slika:Idealbild des Laibacher Beckens - Pfahlbautenzeit (Grosz).jpg|thumb|left|Umetniška upodobitev koliščarjev, [[August Grosz]] (1883)]]
V starejšem odseku [[holocen]]a je območje prekrivalo plitvo jezero, ki se je v tisočletjih zaraslo v barje. Pred približno 6500 leti so na to območje prišli prvi poljedelci. V poplavnih ravnicah okoli jezera so si postavljali manjše naselbine, ki jim pravimo [[kolišče|kolišča]]. Leta [[1875]] so pri [[Ig]]u odkrili prvo koliščarsko naselbino. Danes poznamo že okoli 40 najdišč, kjer so si v pradavnini koliščarji postavljali bivališča.

Ostanki dveh naselbin pri Igu so bili leta 2011 vpisani v register [[Unescova svetovna dediščina|Unescove kulturne dediščine]] v sklopu serijske nominacije »'''[[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]]'''«, ki združuje koliščarska bivališča in druge ostanke iz [[neolitik]]a ter [[bronasta doba|bronaste dobe]] v [[Avstrija|Avstriji]], [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]], Sloveniji in [[Švica|Švici]].<ref>{{navedi novico|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovenska-kolisca-na-unescovem-seznamu-svetovne-dediscine/260779|title=Slovenska kolišča na Unescovem seznamu svetovne dediščine|date=28.6.2011|work=MMC RTV-SLO|accessdate=28.6.2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/1363|title=Prehistoric Pile dwellings around the Alps|work=World Heritage Convention|publisher=UNESCO|accessdate=26.6.2011}}</ref>

== Ljubljansko barje v literaturi ==
* pisatelj [[Janez Jalen]] v svoji trilogiji ''[[Bobri (roman)|Bobri]]'' (1942-1943) opisuje življenje [[Kolišče|koliščarjev]] v času, ko je bilo na Ljubljanskem barju še jezero.
* v sodobnejši literaturi za otroke zbirka knjig [[Zgodbe s konca kamene dobe]] pisatelja [[Sebastijan Pregelj|Sebastijana Preglja]] opisuje življenje dečka Brina iz kolišč Ljubljanskega barja, takrat še jezera.

== Galerija ==
<gallery>
Slika:Ljubljansko_barje.JPG|Pogled na Ljubljansko barje proti severu, [[Ljubljana]] in [[Kamniške Alpe]]
Slika:Kozlerjev--gozd.JPG|[[Kozlerjeva gošča]] je največji (20 ha) velik gozdnati ostanek [[visoko barje|visokega barja]].
Slika:MaliPlac-Barje.JPG|[[Naravni rezervat Mali plac|Mali plac]] je eden redkih ostankov živega barja v vsej južni Evropi, kjer voda trajno zastaja in se v njej tvori [[šota]].
Slika:Balon-LjBarje.jpg|Pospravljanje balona ob Ižanski cesti
File:Ljubljansko barje - osel in močvirje.jpg|Močvirnato rastje, stoječa voda in domače živali ([[osel]]) na paši
Slika:Bala na Barju 01 - marec 2010.jpg|Bale na barju
Slika:Bala na Barju 02 - marec 2010.jpg|Bale na barju
</gallery>
{{wide image|Ljubljana Ljubljanski Grad-Ljubljana Castle - jug south.jpg|900px|Pogled proti [[Krim, Slovenija|Krimu]] z [[Ljubljanski grad|Ljubljanskega gradu]] &dash; vzhodni del Ljubljanskega barja.}}

== Glej tudi ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Naravni rezervat Mali plac]] na osamelcu Kostanjevica
* [[Kozlerjeva gošča]]
* [[Rakova jelša]]
* [[Ribniki v dolini Drage]]
* [[mokrišče]]
{{div col end}}

== Sklici in opombe ==

{{sklici|27em}}

== Viri ==

* Inventar najpomembnejše naravne dediščine (Ljubljansko barje), 1991
* [[Tomi Trilar|Trilar, Tomi]]: Ljubljansko barje, skrivnostni svet živalskega oglašanja (zvočni CD)
* Uredba o krajinskem parku Ljubljansko barje, Uradni list RS, št. 112/2008

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Ljubljana Marshes|Ljubljansko barje}}
* [http://www.ljubljanskobarje.si/ Ljubljansko barje]
* [http://www.barje.net/ Ljubljansko barje na spletu]
* [http://www.ljubljanskobarje.info/ Fotomonografija Ljubljansko barje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110721221451/http://www.ljubljanskobarje.info/ |date=2011-07-21 }}
* [http://www.kam.si/zanimivosti/ljubljansko_barje.html Ljubljansko barje, dvorišče Ljubljane]
* [http://www.dzlb.si/ Društvo za Ljubljansko barje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071217040848/http://www.dzlb.si/ |date=2007-12-17 }}
* [http://www.burger.si/LjubljanskoBarje/uvod.html Virtualna ekskurzija poplave leta 2010]
* [http://www.barje.si/ Vse informacije o Ljubljanskem Barju na enem mestu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130501151807/http://barje.si/ |date=2013-05-01 }}

{{Ljubljanska kotlina}}
{{Hidrografija Slovenije}}
{{Regionalizacija Slovenije}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ljubljansko barje| ]]
[[Kategorija:Presihajoča jezera v Sloveniji]]
[[Kategorija:Področja Slovenije]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Sloveniji]]