Pojdi na vsebino

Metuljnice: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.2
 
(36 vmesnih redakcij 24 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 4: Vrstica 4:
| image_caption = [[Kudzu]]
| image_caption = [[Kudzu]]
| image_width = 240 px
| image_width = 240 px
| fossil_range = {{fossil range|Paleocen|recentno|[[paleocen]]–[[Holocen|recentno]]<ref name="wojciechowski2004">{{cite journal | doi = 10.3732/ajb.91.11.1846 | title = A phylogeny of legumes (Leguminosae) based on analysis of the plastid matK gene resolves many well-supported sub clades within the family | year = 2014 |author1=Wojciechowski, M. F. |author2=Lavin, M. |author3=Sanderson, M. J. | journal = American Journal of Botany | volume = 91 | pages = 1846–62 | issue = 11 | pmid = 21652332 }}</ref>}}
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
Vrstica 12: Vrstica 13:
| subdivision_ranks = Poddružine
| subdivision_ranks = Poddružine
| subdivision =
| subdivision =
[[Caesalpinioideae]]<br>
[[Caesalpinioideae]]<br />
[[Mimosoideae]]<br>
[[Mimosoideae]]<br />
[[Faboideae]]
[[Faboideae]]
</td></tr><tr><th bgcolor="lightgreen">Reference</th><tr>
</td></tr><tr><th bgcolor="lightgreen">Reference</th><tr>
<tr><td>[http://pgrc3.agr.ca/cgi-bin/npgs/html/family.pl?440 GRIN-CA] 2002-09-01
<tr><td>[http://pgrc3.agr.ca/cgi-bin/npgs/html/family.pl?440 GRIN-CA] 2002-09-01
| synonyms =
* Caesalpiniaceae <small>[[R.Br.]]</small>
* Cassiaceae <small>[[Heinrich Friedrich Link|Link]]</small>
* Ceratoniaceae <small>[[Heinrich Friedrich Link|Link]]</small>
* Detariaceae <small>([[DC.]]) [[Johann Jakob Hess (botanist)|Hess]]</small>
* Hedysareae (Hedysaraceae) <small>[[Jacob Georg Agardh|Agardh]]</small>
* Lathyraceae <small>Burnett</small>
* Lotaceae <small>Burnett</small>
* Mimosaceae <small>R.Br.</small>
* Papilionaceae <small>[[Giseke]]</small>
* Phaseolaceae <small>[[Patricio Ponce de León|Ponce de León]] & Alvares</small>
* Robiniaceae <small>[[Welw.]]</small>
* Swartziaceae <small>(DC.) [[Bartl.]]</small>
}}
}}
[[Slika:Wisteria sinensis anatomia en.png|thumb|240px|right|Shema cveta metuljnic ([[glicinija]] ''Wisteria sinensis'')]]
[[Slika:Wisteria sinensis anatomia en.svg|thumb|240px|right|Shema cveta metuljnic ([[glicinija]] ''Wisteria sinensis'')]]
[[Slika:Faboideae root nodules Taub42.png|thumb|240px|right|Koreninski gomoljčki pri A. Lupinus polyphyllus, B. Trifolium sp., C. Phaseolus vulgaris.]]
[[Slika:Faboideae root nodules Taub42.png|thumb|240px|right|Koreninski gomoljčki pri A. Lupinus polyphyllus, B. Trifolium sp., C. Phaseolus vulgaris.]]
'''Metuljnice''' ([[znanstveno ime]] '''''Fabaceae''''') so [[družina (biologija)|družina]] [[kritosemenke|kritosemenk]] v [[red (biologija)|redu]] [[Stročnice|stročnic]] (''Fabales'') z metuljastimi cvetovi. Družina je izredno obsežna. Obsega 700 rodov s preko 17000 vrstami [[zel]]išč, [[grm]]ov, [[drevo|dreves]] in [[ovijalka|ovijalk]].
'''Metuljnice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Fabaceae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[kritosemenke|kritosemenk]] v [[red (biologija)|redu]] [[Stročnice|stročnic]] (''Fabales'') z metuljastimi cvetovi. Družina je izredno obsežna. Obsega 700 rodov s preko 17000 vrstami [[zel]]išč, [[grm]]ov, [[drevo|dreves]] in [[ovijalka|ovijalk]].


Značilnost metuljnic je, da živijo v sožitju z [[bakterija]]mi iz rodu ''[[Rhizobium]]'', ki so sposobne vezave [[dušik]]a iz [[zrak]]a. Na ta način uspešneje rastejo na revnejših tleh.
Značilnost metuljnic je, da živijo v sožitju z [[bakterija]]mi iz rodu ''[[Rhizobium]]'', ki so sposobne vezave [[dušik]]a iz [[zrak]]a. Na ta način uspešneje rastejo na revnejših tleh.


==Razširjenost==
== Razširjenost ==
Rastejo v zelo različnih [[habitat]]ih, od vodnih do [[kserofit]]nih, kar pomeni, da lahko rastejo tudi v sušnejših predelih, od [[step]] do tropskih [[gozd]]ov.
Rastejo v zelo različnih [[habitat]]ih, od vodnih do [[kserofit]]nih, kar pomeni, da lahko rastejo tudi v sušnejših predelih, od [[step]] do tropskih [[gozd]]ov.


==Opis metuljnic==
== Opis metuljnic ==
===Listi in steblo===
=== Listi in steblo ===
[[Rastlinski list|Listi]] so v večini primerov nameščeni spiralasto. So enostavni ali zelo pogosto deljeni, prenati ali trojnati. Na bazi listov sta pogosto dva prilista. Pogosta je [[heterfilija]], pri kserofitskih vrstah je pogosta tvorba [[trn]]ov in [[filodij]]ev, pri ovijalkah pa tvorba [[vitica|vitic]].
[[Rastlinski list|Listi]] so v večini primerov nameščeni spiralasto. So enostavni ali zelo pogosto deljeni, prenati ali trojnati. Na bazi listov sta pogosto dva prilista. Pogosta je [[heterfilija]], pri kserofitskih vrstah je pogosta tvorba [[trn (rastlina)|trnov]] in [[filodij]]ev, pri ovijalkah pa tvorba [[vitica|vitic]].


===Cvet===
=== Cvet ===
[[Cvet]]ovi so dvospolni, večinoma somerni in metuljasti z dvojnim cvetnim odevalom. Cvetno odevalo je petštevno. Čaša je bolj ali manj zrasla, večinoma cevasta, dvoustna ali redkeje s petimi zobci. Venčnih listov je pet, značilno metuljaste oblike. Zgrajen je iz velikega jedra, dveh obstranskih kril in ladjice, zrasle iz dveh listov.
[[Cvet]]ovi so dvospolni, večinoma somerni in metuljasti z dvojnim cvetnim odevalom. Cvetno odevalo je petštevno. Čaša je bolj ali manj zrasla, večinoma cevasta, dvoustna ali redkeje s petimi zobci. Venčnih listov je pet, značilno metuljaste oblike. Zgrajen je iz velikega jedra, dveh obstranskih kril in ladjice, zrasle iz dveh listov.


[[Prašnik]]ov je deset, zraslih v cev oziroma je devet zraslih v cev in en (zgornji) prost. [[Pestič]] je zgrajen iz enega samega plodnega lista (karpel), nadrasel.
[[Prašnik]]ov je deset, zraslih v cev oziroma je devet zraslih v cev in en (zgornji) prost. [[Pestič]] je zgrajen iz enega samega plodnega lista (karpel), nadrasel.


===Plod in seme===
=== Plod in seme ===
[[Plod]] je [[strok]], ki se razvije iz pestiča. Pri nekaterih vrstah se ne odpira, pač pa razpade na plodiče. [[Seme]]na so brez [[endosperm]]a.
[[Plod]] je [[strok]], ki se razvije iz pestiča. Pri nekaterih vrstah se ne odpira, pač pa razpade na plodiče. [[Seme]]na so brez [[endosperm]]a.


==Sožitje z bakterijami==
== Sožitje z bakterijami ==
Sprva bakterije Rhizobium živijo [[saprofit]]sko v zemlji (na odmrlih rastlinah). V stiku s koreninskimi laski metuljnic preidejo bakterije vanje (v tem času imajo migetalke) in sicer v primarno skorjo korenine, kjer živijo najprej [[parazit]]sko, ko rastlina tvori gomoljčke pa [[simbioza|simbiontsko]]. V simbiozi daje metuljnica bakterijam [[ogljikovi hidrati|ogljikove hidrate]] v obliki [[sladkor]]jev, bakterije pa višji rastlini [[dušik]] v obliki [[beljakovina|beljakovin]]. V končni fazi gomoljčki razpadejo in prežive le bakterije, ki se preselijo v zemljo, kjer spet žive saprofitsko.
Sprva bakterije Rhizobium živijo [[saprofit]]sko v zemlji (na odmrlih rastlinah). V stiku s koreninskimi laski metuljnic preidejo bakterije vanje (v tem času imajo migetalke) in sicer v primarno skorjo korenine, kjer živijo najprej [[parazit]]sko, ko rastlina tvori gomoljčke pa [[simbioza|simbiontsko]]. V simbiozi daje metuljnica bakterijam [[ogljikovi hidrati|ogljikove hidrate]] v obliki [[sladkor]]jev, bakterije pa višji rastlini [[dušik]] v obliki [[beljakovina|beljakovin]]. V končni fazi gomoljčki razpadejo in prežive le bakterije, ki se preselijo v zemljo, kjer spet žive saprofitsko.


==Pomen družine==
== Pomen družine ==
Bakterije omogočajo rastlini, da rastejo na z dušikom revnih tleh in posredno pripomorejo k večji rodovitnosti tal.
Bakterije omogočajo rastlini, da rastejo na z dušikom revnih tleh in posredno pripomorejo k večji rodovitnosti tal.


Številne vrste so pomemben vir rastlinske beljakovinske in škrobne hrane za ljudi:
Številne vrste so pomemben vir rastlinske beljakovinske in škrobne hrane za ljudi:
* [[grah]] ''Pisum sativum'',
* [[grah]] ''Pisum sativum'',
* razne vrste [[fižol]]a ''Phaseolus'',
* razne vrste [[fižol]]a ''Phaseolus'',
* [[soja]] ''Glycine max'',
* [[soja]] ''Glycine max'',
* [[arašid ]] ''Arachis hypogaea'',
* [[arašid]] ''Arachis hypogaea'',
* [[leča]] ''Lens culinaris'',
* [[navadna leča|leča]] ''Lens culinaris'',
* [[bob]] ''Vicia faba''
* [[Bob (stročnica)|bob]] ''Vicia faba''
in živali:
in živali:
* [[detelja]] ''Trifolium'',
* [[detelja]] ''Trifolium'',
Vrstica 131: Vrstica 145:
|}
|}


==Sistematika==
== Sistematika ==
Družina metuljnic obsega približno 730 rodov in skoraj 20.000 vrst. Razdeljene so v tri poddružine in približno 45 tribusov:
Družina metuljnic obsega približno 730 rodov in skoraj 20.000 vrst. Razdeljene so v tri poddružine in približno 45 tribusov:
* [[Caesalpinioideae]] - vsebuje lesnate rastline:
* [[Caesalpinioideae]] - vsebuje lesnate rastline:
Vrstica 137: Vrstica 151:
|- valign="top"
|- valign="top"
|
|
*Caesalpinieae
* Caesalpinieae
|
|
*Cassieae
* Cassieae
|
|
*Detarieae
* Detarieae
|}
|}
* [[Faboideae]] - vsebuje večino užitnih in zelnatih vrst:
* [[Faboideae]] - vsebuje večino užitnih in zelnatih vrst:
Vrstica 147: Vrstica 161:
|- valign="top"
|- valign="top"
|
|
*Abreae
* Abreae
*Adesmieae
* Adesmieae
*Aeschynomeneae
* Aeschynomeneae
*Amorpheae
* Amorpheae
*Astragaleae
* Astragaleae
*Bossiaeeae
* Bossiaeeae
*Brongniartieae
* Brongniartieae
*Carmichaelieae
* Carmichaelieae
*Cicereae
* Cicereae
|
|
*Coronilleae
* Coronilleae
*Crotalarieae
* Crotalarieae
*Cytiseae
* Cytiseae
*Dalbergieae
* Dalbergieae
*Daleeae
* Daleeae
*Desmodieae
* Desmodieae
*Dipteryxeae
* Dipteryxeae
*Euchresteae
* Euchresteae
*Fabeae
* Fabeae
|
|
*Galegeae
* Galegeae
*Genisteae
* Genisteae
*Hedysareae
* Hedysareae
*Hypocalypteae
* Hypocalypteae
*Indigofereae
* Indigofereae
*Liparieae
* Liparieae
*Loteae
* Loteae
*Millettieae
* Millettieae
*Mirbelieae
* Mirbelieae
|
|
*Phaseoleae
* Phaseoleae
*Podalyrieae
* Podalyrieae
*Psoraleeae
* Psoraleeae
*Robinieae
* Robinieae
*Sophoreae
* Sophoreae
*Swartzieae
* Swartzieae
*Thermopsideae
* Thermopsideae
*Trifolieae
* Trifolieae
*Vicieae
* Vicieae
|}
|}
* [[Mimosoideae]] - vsebuje lesnate rastline:
* [[Mimosoideae]] - vsebuje lesnate rastline:
Vrstica 191: Vrstica 205:
|- valign="top"
|- valign="top"
|
|
*Acacieae
* Acacieae
|
|
*Ingeae
* Ingeae
|
|
*Mimoseae
* Mimoseae
|
|
*Mimozygantheae
* Mimozygantheae
|
|
*Parkieae
* Parkieae
|}
|}
Danes se tribus [[Cercideae]] z štirimi do dvanajstimi rodovi in približno 265 vrstami ne uvršča več v te tri poddružine (prej so ga uvrščali v poddružino Caesalpinioideae):
Danes se tribus [[Cercideae]] s štirimi do dvanajstimi rodovi in približno 265 vrstami ne uvršča več v te tri poddružine (prej so ga uvrščali v poddružino Caesalpinioideae):
**''[[Adenolobus]]'' (Harv. ex Benth. & Hook. f.) Torre & Hillc.
** ''[[Adenolobus]]'' (Harv. ex Benth. & Hook. f.) Torre & Hillc.
**''[[Bauhinia]]'' L.
** ''[[Bauhinia]]'' L.
**''[[Brenierea]]'' Humbert
** ''[[Brenierea]]'' Humbert
**''[[Cercis]]'' L.
** ''[[Cercis]]'' L.
**''[[Griffonia]]'' Baill.
** ''[[Griffonia]]'' Baill.
**''[[Tylosema]]'' (Schweinf.) Torre & Hillc.
** ''[[Tylosema]]'' (Schweinf.) Torre & Hillc.


[[Sinonim]]i za družino so: Caesalpiniaceae R.Br., nom. cons., Cassiaceae Vest, Ceratoniaceae Link, Detariaceae (DC.) Hess, Hedysaraceae Oken, Inocarpaceae Zoll., Leguminosae Adans., nom. cons., Mimosaceae R.Br., nom. cons., Papilionaceae Giseke, nom. cons., Phaseolaceae Schnitzl., Swartziaceae (DC.) Bartl., Viciaceae Bercht. & J.Presl.
[[Sinonim]]i za družino so: Caesalpiniaceae R.Br., nom. cons., Cassiaceae Vest, Ceratoniaceae Link, Detariaceae (DC.) Hess, Hedysaraceae Oken, Inocarpaceae Zoll., Leguminosae Adans., nom. cons., Mimosaceae R.Br., nom. cons., Papilionaceae Giseke, nom. cons., Phaseolaceae Schnitzl., Swartziaceae (DC.) Bartl., Viciaceae Bercht. & J.Presl.


==Viri==
== Sklici==
{{sklici|1}}

== Viri ==
* Batič F., Wraber T., Turk B. (2003). ''Pregled rastlinskega sistema''. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
* Batič F., Wraber T., Turk B. (2003). ''Pregled rastlinskega sistema''. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani


==Zunanje povezave==
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Fabaceae}}
{{Kategorija v Zbirki|Fabaceae}}
* [http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Table/Fabaceae.pdf Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta, Fabaceae]
* [http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Table/Fabaceae.pdf Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta, Fabaceae] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120311053214/http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Table/Fabaceae.pdf |date=2012-03-11 }}


[[Kategorija:Metuljnice|*]]
[[Kategorija:Metuljnice|*]]
[[Kategorija:Stročnice]]
[[Kategorija:Stročnice]]
[[Kategorija:Botanične družine]]
[[Kategorija:Botanične družine]]
{{normativna kontrola}}

[[an:Fabaceae]]
[[ar:قرنيات]]
[[az:Paxlalılar]]
[[be:Бабовыя]]
[[be-x-old:Бабовыя]]
[[ca:Lleguminosa]]
[[cs:Bobovité]]
[[da:Ærteblomst-familien]]
[[de:Hülsenfrüchtler]]
[[en:Fabaceae]]
[[eo:Fabacoj]]
[[es:Fabaceae]]
[[et:Liblikõielised]]
[[fa:پروانه‌داران]]
[[fi:Hernekasvit]]
[[fr:Fabaceae]]
[[he:קטניות]]
[[hr:Mahunarke]]
[[hsb:Łušćinowcy]]
[[hu:Pillangósvirágúak]]
[[id:Fabaceae]]
[[it:Fabaceae]]
[[ja:マメ科]]
[[ka:პარკოსნები]]
[[kk:Бұршақтылар]]
[[ko:콩과]]
[[la:Fabaceae]]
[[lb:Scheekefriichten]]
[[lt:Pupiniai]]
[[mi:Fabaceae]]
[[mk:Пеперугоцветни]]
[[ms:Fabaceae]]
[[nl:Vlinderbloemenfamilie]]
[[no:Erteblomstfamilien]]
[[pl:Bobowate]]
[[pt:Fabaceae]]
[[qu:Chaqallu yura rikch'aq ayllu]]
[[ro:Fabaceae]]
[[ru:Бобовые]]
[[se:Eartašattut]]
[[simple:Fabaceae]]
[[sr:Fabaceae]]
[[sv:Ärtväxter]]
[[te:ఫాబేసి]]
[[th:พืชตระกูลถั่ว]]
[[tr:Baklagiller]]
[[uk:Бобові]]
[[vi:Họ Đậu]]
[[wa:Legumineuses]]
[[yi:קטניות]]
[[zh:豆科]]

Trenutna redakcija s časom 17:09, 1. oktober 2022

Metuljnice
Fosilni razpon: paleocen–recentno[1]

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Fabales (stročnice)
Družina: Fabaceae
Lindl.
Poddružine

Caesalpinioideae
Mimosoideae
Faboideae

Reference
GRIN-CA 2002-09-01
Sinonimi
Shema cveta metuljnic (glicinija Wisteria sinensis)
Koreninski gomoljčki pri A. Lupinus polyphyllus, B. Trifolium sp., C. Phaseolus vulgaris.

Metuljnice (znanstveno ime Fabaceae) so družina kritosemenk v redu stročnic (Fabales) z metuljastimi cvetovi. Družina je izredno obsežna. Obsega 700 rodov s preko 17000 vrstami zelišč, grmov, dreves in ovijalk.

Značilnost metuljnic je, da živijo v sožitju z bakterijami iz rodu Rhizobium, ki so sposobne vezave dušika iz zraka. Na ta način uspešneje rastejo na revnejših tleh.

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Rastejo v zelo različnih habitatih, od vodnih do kserofitnih, kar pomeni, da lahko rastejo tudi v sušnejših predelih, od step do tropskih gozdov.

Opis metuljnic

[uredi | uredi kodo]

Listi in steblo

[uredi | uredi kodo]

Listi so v večini primerov nameščeni spiralasto. So enostavni ali zelo pogosto deljeni, prenati ali trojnati. Na bazi listov sta pogosto dva prilista. Pogosta je heterfilija, pri kserofitskih vrstah je pogosta tvorba trnov in filodijev, pri ovijalkah pa tvorba vitic.

Cvet

[uredi | uredi kodo]

Cvetovi so dvospolni, večinoma somerni in metuljasti z dvojnim cvetnim odevalom. Cvetno odevalo je petštevno. Čaša je bolj ali manj zrasla, večinoma cevasta, dvoustna ali redkeje s petimi zobci. Venčnih listov je pet, značilno metuljaste oblike. Zgrajen je iz velikega jedra, dveh obstranskih kril in ladjice, zrasle iz dveh listov.

Prašnikov je deset, zraslih v cev oziroma je devet zraslih v cev in en (zgornji) prost. Pestič je zgrajen iz enega samega plodnega lista (karpel), nadrasel.

Plod in seme

[uredi | uredi kodo]

Plod je strok, ki se razvije iz pestiča. Pri nekaterih vrstah se ne odpira, pač pa razpade na plodiče. Semena so brez endosperma.

Sožitje z bakterijami

[uredi | uredi kodo]

Sprva bakterije Rhizobium živijo saprofitsko v zemlji (na odmrlih rastlinah). V stiku s koreninskimi laski metuljnic preidejo bakterije vanje (v tem času imajo migetalke) in sicer v primarno skorjo korenine, kjer živijo najprej parazitsko, ko rastlina tvori gomoljčke pa simbiontsko. V simbiozi daje metuljnica bakterijam ogljikove hidrate v obliki sladkorjev, bakterije pa višji rastlini dušik v obliki beljakovin. V končni fazi gomoljčki razpadejo in prežive le bakterije, ki se preselijo v zemljo, kjer spet žive saprofitsko.

Pomen družine

[uredi | uredi kodo]

Bakterije omogočajo rastlini, da rastejo na z dušikom revnih tleh in posredno pripomorejo k večji rodovitnosti tal.

Številne vrste so pomemben vir rastlinske beljakovinske in škrobne hrane za ljudi:

in živali:

Mnoge metuljnice so okrasne rastline:

Nekatere dajejo tudi dober les (robinija Robinia pseudacacia) in barvila barvilna košeničica Genista tinctoria). Številne vrste iz te družine so pomembni gradniki različnih tipov vegetacije. Še posebej številen je rod grahovec Astragalus, ki uspeva v azijskih stepah, polpuščavah in v Sredozemlju z več kot 2000 vrstami.

Tabela:Za prehrano je najpomembnejše stročnice z njihovo povprečno kemično sestavo hranilnih snovi (v procentih).

voda proteini maščobe ogljikovi hidrati
Fižol (zeleni) 82-90 2,5-6 0,3 6,5-8,5
Fižol (zrel) 11-14 24-26 1,5-2 47-55
Grah (zeleni) 80 2,5-6,5 0,5 4-12,5
Grah (zrel) 14 23 2 53
Navadni grahor 20,5 4,8 61
Leča 12 26 2 53
Soja 10 34 19 27
Arašid 2 24 50 22
Bob 15 38 4 25

Sistematika

[uredi | uredi kodo]

Družina metuljnic obsega približno 730 rodov in skoraj 20.000 vrst. Razdeljene so v tri poddružine in približno 45 tribusov:

  • Caesalpinieae
  • Cassieae
  • Detarieae
  • Faboideae - vsebuje večino užitnih in zelnatih vrst:
  • Abreae
  • Adesmieae
  • Aeschynomeneae
  • Amorpheae
  • Astragaleae
  • Bossiaeeae
  • Brongniartieae
  • Carmichaelieae
  • Cicereae
  • Coronilleae
  • Crotalarieae
  • Cytiseae
  • Dalbergieae
  • Daleeae
  • Desmodieae
  • Dipteryxeae
  • Euchresteae
  • Fabeae
  • Galegeae
  • Genisteae
  • Hedysareae
  • Hypocalypteae
  • Indigofereae
  • Liparieae
  • Loteae
  • Millettieae
  • Mirbelieae
  • Phaseoleae
  • Podalyrieae
  • Psoraleeae
  • Robinieae
  • Sophoreae
  • Swartzieae
  • Thermopsideae
  • Trifolieae
  • Vicieae
  • Acacieae
  • Ingeae
  • Mimoseae
  • Mimozygantheae
  • Parkieae

Danes se tribus Cercideae s štirimi do dvanajstimi rodovi in približno 265 vrstami ne uvršča več v te tri poddružine (prej so ga uvrščali v poddružino Caesalpinioideae):

Sinonimi za družino so: Caesalpiniaceae R.Br., nom. cons., Cassiaceae Vest, Ceratoniaceae Link, Detariaceae (DC.) Hess, Hedysaraceae Oken, Inocarpaceae Zoll., Leguminosae Adans., nom. cons., Mimosaceae R.Br., nom. cons., Papilionaceae Giseke, nom. cons., Phaseolaceae Schnitzl., Swartziaceae (DC.) Bartl., Viciaceae Bercht. & J.Presl.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Wojciechowski, M. F.; Lavin, M.; Sanderson, M. J. (2014). »A phylogeny of legumes (Leguminosae) based on analysis of the plastid matK gene resolves many well-supported sub clades within the family«. American Journal of Botany. 91 (11): 1846–62. doi:10.3732/ajb.91.11.1846. PMID 21652332.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Batič F., Wraber T., Turk B. (2003). Pregled rastlinskega sistema. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Metuljnice.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Metuljnice&oldid=5780756«