Revolucije leta 1848: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.83.170 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Syum90 |
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.2 |
||
| (33 vmesnih redakcij 23 uporabnikov ni prikazanih) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika: |
[[Slika:Ereignisblatt aus den revolutionären Märztagen 18.-19. März 1848 mit einer Barrikadenszene aus der Breiten Strasse, Berlin 01.jpg|350px|thumb|Barikade po izbruhu revolucije v glavnem mestu [[Prusija|Prusije]], [[Berlin]]u]] |
||
'''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. |
'''Revolucije leta 1848''' so bile povezane [[revolucija|revolucije]], ki jih pogojno imenujemo tudi [[meščanstvo|meščanske]] ali [[narod|nacionalne]] revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. |
||
| Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
[[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] |
[[Slika:Maerzrevolution.JPG|thumb|Proglas cesarja Ferdinanda o ukinitvi cenzure]] |
||
V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''marčna revolucija''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je kancler |
V [[Avstrijsko cesarstvo|habsburški monarhiji]] se je na [[Dunaj]]u 13. marca začela ''[[marčna revolucija]]''. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez [[Klemens Lothar Metternich]] prisiljen odstopiti. |
||
Revolucija se hitro |
Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v [[Budimpešta|Budimpešti]], 16. marca v [[Ljubljana|Ljubljani]]... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta [[Benetke]] in [[Milano]] razglasila neodvisnost. |
||
Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca [[Benetke]] in [[Milano]] razglasita neodvisnost. |
|||
== Literatura == |
== Literatura == |
||
| Vrstica 25: | Vrstica 23: | ||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
* [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] |
* [http://cscwww.cats.ohiou.edu/~Chastain/index.htm Spletna enciklopedija revolucij leta 1848] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070412032834/http://cscwww.cats.ohiou.edu/~chastain/index.htm |date=2007-04-12 }} |
||
{{Predloga:Slovenija}} |
|||
{{hist-stub}} |
{{hist-stub}} |
||
| Vrstica 32: | Vrstica 30: | ||
[[Kategorija:Revolucije]] |
[[Kategorija:Revolucije]] |
||
[[Kategorija:1848 v politiki]] |
[[Kategorija:1848 v politiki]] |
||
{{normativna kontrola}} |
|||
Trenutna redakcija s časom 02:58, 4. oktober 2022
Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Revolucije leta 1848 v Franciji
[uredi | uredi kodo]V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti julijski monarhiji okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene volilne pravice, v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade François Guizot februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj Ludvik Filip odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri.
Revolucije leta 1848 v habsburških deželah
[uredi | uredi kodo]
V habsburški monarhiji se je na Dunaju 13. marca začela marčna revolucija. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez Klemens Lothar Metternich prisiljen odstopiti.
Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v Budimpešti, 16. marca v Ljubljani... Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta Benetke in Milano razglasila neodvisnost.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Dowe, Dieter, ed. Europe in 1848: Revolution and Reform (Berghahn Books, 2000)
- Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction (2000)
- Langer, William. The Revolutions of 1848 (Harper, 1971)
- Rapport, Mike (2009), 1848: Year of Revolution ISBN 978-0-465-01436-1
- Robertson, Priscilla (1952), Revolutions of 1848: A Social History ISBN 0-691-00756-X
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Spletna enciklopedija revolucij leta 1848 Arhivirano 2007-04-12 na Wayback Machine.
 | Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
