Pojdi na vsebino

Leonid I.: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Shabicht (pogovor | prispevki)
76.067 urejanj
 
(33 vmesnih redakcij 13 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
⚫
Kralj '''Leonidas I''' (Λεωνίδας), katerega ime pomeni »kot lev«, je bil [[šparta]]nski kralj med [[488 pr.n.št.]] do [[480 pr.n.št.]]. Znan je predvsem kot poveljnik Špartanske vojske v [[Bitka pri Termopilah|Bitki pri Termopilah]] v času [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojn]].

{{Infobox
{{Infobox


|abovestyle = background:#cfc;
|abovestyle = background:#cfc;
|above = Leonidas I
|above = Leonid I
|subheader = Kralj Šparte
|subheader = Kralj Šparte


Vrstica 14: Vrstica 10:


| label1 = Rojen
| label1 = Rojen
| data1 = okoli [[540 pr.n.št.]]
| data1 = okoli [[540 pr. n. št.]]
| label2 = Kraj rojstva
| label2 = Kraj rojstva
| data2 = [[Šparta]]
| data2 = [[Šparta]]
| label3 = Oče
| label3 = Oče
| data3 = Anaxandridas II
| data3 = [[Anaksandrid II.]]
| label4 = Mati
| label4 = Mati
| data4 = ''neznana''
| data4 = ''neznana''
| label5 = Naslednik
| label5 = Naslednik
| data5 = Pleistarchus
| data5 = Plejstarh
| label6 = Kraj smrti
| label6 = Kraj smrti
| data6 = [[Termopile]]
| data6 = [[Termopile]]
| label7 = Leto smrti
| label7 = Leto smrti
| data7 = [[480 pr.n.št.]]
| data7 = [[480 pr. n. št.]]
| label8 = Kraljeva hiša
| label8 = Kraljeva hiša
| data8 = Agiad
| data8 = Agiadi


⚫
}}Kralj '''Leonid I''' ({{jezik-grc|Λεωνίδας}}) je bil [[Antična Šparta|špartanski]] kralj med [[488 pr. n. št.]] do [[480 pr. n. št.]]. Znan je predvsem kot poveljnik špartanske vojske v [[Bitka pri Termopilah|Bitki pri Termopilah]] v času [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojn]].

}}


== Družina ==
== Družina ==


Leonida je bil rojen okoli leta 520 pr.n.št., kralju [[Anaxandridas II|Anaxandridasu II]], potomcu junaka po imenu
Leonidas je bil rojen okoli leta 520 pr. n. št., kralju [[Anaxandridas II|Anaksandridu II]], domenevnega potomca junaka [[Heraklej]]a. Imel je mlajšega brata [[Cleombrotus I|Kleombrota I]] in starejšega brata [[Doriej]]a. Ker je oče imel dve ženi, je prav tako imel polbrata
⚫
[[Cleomenes I|Kleomena I]]. Čeprav je Kleomen najverjetneje bil prvorojenec, je bil sin Anaksandridove druge žene, zato njegova pravica do prestola ni bila popolnoma utrjena. [[Prestol]] bi tako dobil Doriej, kot njegov najstarejši sin iz prvega zakona. Kleomen je svojemu polbratu pokazal veliko podporo predvsem s tem, ko je podpiral svojega brata pri ekspedicijah. Dorieus je bil na eni izmed teh ubit in Kleomen je postal kralj.<ref name="humanities360.com">{{Navedi splet |url=http://www.humanities360.com/index.php/biography-king-leonidas-i-of-ancient-sparta-61285/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-14 |archive-date=2014-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116072259/http://www.humanities360.com/index.php/biography-king-leonidas-i-of-ancient-sparta-61285/ |url-status=dead }}</ref>
[[Herkul]] . Imel je mlajšega brata [[Cleombrotus I|Cleombrotusa I]] in starejšega brata [[Dorieus|Dorieusa]]. Ker je oče imel dve ženi, je prav tako imel polbrata
⚫
[[Cleomenes I|Cleomenesa I]]. Čeprav je Cleomenes bil najverjetneje prvorojenec, je bil sin Anaxandridasove druge žene, zato njegova pravica do prestola ni bila popolnoma utrjena. [[Prestol]] bi tako dobil Dorieus, kot njegov najstarejši sin v prvem zakonu. Cleomenes je svojemu polbratu pokazal veliko podporo predvsem s tem, ko je podpiral svojega brata pri ekspedicijah. Na njegovo srečo, pa je Dorieus bil ubit na eni izmed njih, kar ga je pripeljalo do prestola. <ref>http://www.humanities360.com/index.php/biography-king-leonidas-i-of-ancient-sparta-61285/</ref> <br />


Cleomens je imel pisano politično kariero, ki je vključevala dva obleganja [[Akropola|Akropole]] v [[Atene|Atenah]],vojno z [[Argos|Argosom]] in podkupovanje [[Pitija|Delphijevega Orakla]], z namenom, da bi odstranil so-kralja [[Demartus|Demartusa]]. Cleomensova vladavina je vključevala mnogo nepričakovanih preobratov. V tem času je pridobil kar nekaj sovražnikov doma in zaveznike v tujini, zaradi česar je prišlo do ustavnih sprememb za omejitev pravic kraljev. Zavezniki so mu nehali slediti, saj so bili prevečkrat prevarani. Ne obstaja pa noben vir, ki bi govoril o vlogi Leonida ali o njegovem mnenju glede tveganega vladanja njegovega polbrata. Predpostavljamo pa lahko, da je glede na zagrenjenost med Cleomenesom in Dorieusom, Leonidas najverjetneje bil bolj kritik, kot pa podpornik Cleomenesovega vladanja. <br/><ref>http://elysiumgates.com/~helena/Leonidas.html</ref>
Kleomen je imel pisano politično kariero, ki je vključevala dve obleganji [[Akropola|Akropole]] v [[Atene|Atenah]], vojno z [[Argos (mesto)|Argosom]] in podkupovanje [[Pitija|Delfskega preročišča]], z namenom, da bi odstranil so-kralja [[Demarat]]a. Kleomenova vladavina je vključevala mnogo nepričakovanih preobratov. V tem času je pridobil kar nekaj sovražnikov doma in zaveznike v tujini, zaradi česar je prišlo do ustavnih sprememb za omejitev pravic kraljev. Zavezniki so mu nehali slediti, saj so bili prevečkrat prevarani. Ne obstaja pa noben vir, ki bi govoril o vlogi Leonida ali o njegovem mnenju glede tveganega vladanja njegovega polbrata. Glede na zagrenjenost med Kleomenom in Doriejem je Leonid najverjetneje bil bolj kritik, kot pa podpornik Kleomenovega vladanja.<ref name="elysiumgates.com">http://elysiumgates.com/~helena/Leonidas.html</ref>


Cleomenes je naletel na novo oviro, so-kralja [[Demartus|Demartusa]]. Mnogo let sta drug drugemu uničevala načrte, kar je na koncu pripeljalo do tega, da sta bila oba kralja izgnana. Po izgnanstvu je Demartus odšel v [[Perzija|Perzijo]], kjer je postal osebni svetovalec kralja [[Kserkses I.|Xerxesa]]. Cleomenes pa je sčasoma dobil dovoljenje, da se je vrnil v [[Šparta|Šparto]]. Tam pa so ga obtožili norosti in ga spravili v zapor pod ukazi njegovih polbratov, Leonida in Cleombrotusa. Kmalu za tem pa so ga naši mrtvega v svoji celici, s kosi mesa odrezanimi z njegovega telesa. Nikoli se ni izvedelo ali je zagrešil samomor, ali pa je šlo za umor. Cleomenes je imel samo enega otroka, hči [[Gorga|Gorgo]], katera pa je bila poročena z Leonido. <ref>http://www.humanities360.com/index.php/biography-king-leonidas-i-of-ancient-sparta-61285/</ref>
Kleomen je naletel na novo oviro, so-kralja [[Demarat]]a. Mnogo let sta drug drugemu uničevala načrte, kar je na koncu pripeljalo do tega, da sta bila oba kralja izgnana. Po izgnanstvu je Demarat odšel v [[Perzija|Perzijo]], kjer je postal osebni svetovalec kralja [[Kserkses I.|Kserksa]], Kleomen pa je sčasoma dobil dovoljenje, da se je vrnil v [[Šparta|Šparto]]. Tam pa so ga obtožili norosti in ga spravili v zapor pod ukazi njegovih polbratov, Leonida in Kleombrota. Kmalu za tem pa so ga naši mrtvega v svoji celici, s kosi mesa odrezanimi z njegovega telesa. Nikoli se ni izvedelo ali je zagrešil samomor, ali pa je šlo za umor. Kleomen je imel samo enega otroka, hčer [[Gorga|Gorgo]], poznejšo Leonidovo ženo.<ref name="humanities360.com"/>
Njeno ime naj bi po mnenju nekaterih izviralo iz ''[[Gorga|Gorgon]]'', kar je bilo mitološko bitje, ki je namesto las imelo kače. Legenda govori, da se je vsak, ki jo je pogledal spremenil v kamen. Medtem pa spet drugi menijo, da Gorga pomeni »glasna« ali rjovenje. <ref>http://elysiumgates.com/~helena/Leonidas.html</ref>


== Življenje ==
== Življenje ==
Tako kot vsi ostali moški Spartiati je moral Leonid v otroštvu prestati razne psihične in mentalne teste, ki so bili mišljeni kot priprave na to, da postane [[hoplit]]. Priprave so se imenovale [[Agoga]].
Leonidova vloga v času vladanja Kleomena je nejasna. Po njegovi smrti je postal kralj in se okoli leta 491 pr. n. št. poročil s svojo nečakinjo Gorgo, s katero je imel sina Plejstarha. Leta 492 pr. n. št. je Perzija prvič napadla matično Grčijo. Mnogo polis, med drugim tudi Šparta, so se invaziji uprli. 2000 Špartancev, med njimi Leonid, je zapustilo Šparto in v roku treh dni prispelo v Atene, ko so Atenci in [[Plataja|Platajci]] že zmagali v [[Bitka na Maratonskem polju|bitki na Maratonskem polju]]. Čeprav so bitko zamudili, je Leonid pridobil veliko ključnih informacij z ogledom bojišča in pogovorom z udeleženci.


⚫
Čez deset let so se Perzijci vrnili. Nekdanji kralj Demarat naj bi, ko je izvedel, da želi perzijski kralj Kserks napasti Grčijo, poslal svojim nekdanjim rojakom opozorilo, tako da je na les, ki je bil pod voskom za pisanje tabel, zapisal sporočilo. Zunanja grožnja je razdelila grške države na perzijske zaveznike in tiste, ki vladavine Perzijcev niso želeli sprejeti. Med slednjimi je bila le tretjina vseh [[polis|polisov]], ki pa so se v tem času vojaško medsebojno povezali. Po tem, ko se je poskus, da bi obranili položaj na severu izkazal za nesmiselnega, so se odločili, da se bodo s Perzijci spopadli postavili pri [[Termopile|Termopilah]] na kopnem in [[Artemiziju]] na morju. Po [[Herodot]]u, naj bi Leonid malo udeležbo grških vojakov v [[Bitka pri Termopilah|Bitki pri Termopilah]], komentiral kot: »Če menite, da bi se moral zanašati na številke, potem niti celotna Grčija ni dovolj, saj je to le majhen del Perzijske drhali, ampak če se moram zanašati na pogum, potem je celo to število zelo primerno«. Leonida je s sabo vzel natanko 300 Špartancev, ki so bili znani kot elitna garda, katerih naloga je bila zaščititi kralja. Njegovo pričakovanje, da bo na pohodu umrl, se je kazalo tako v tem, da je izbral za vojake le tiste može, ki so že imeli potomce, kot tudi v njegovih zadnjih besedah ženi: »Poroči dobrega moža in rodi dobre otroke«. V Bitki pri Termopilah je Leonid na predlog Kserksa, da bi ga v primeru predaje naredil kralja vse Grčije, odgovoril z: »Če bi razumel, kaj je častno v življenju, bi se izognil hrepenenju tistega, kar pripada drugim«. Ko je Kserks zahteval, da odložijo svoje orožje, je preprosto odogovoril: »Pridi in jih vzami«.<ref name="elysiumgates.com"/>
Leonidova vloga skozi čas vladanja Cleomenesa, je neodkrita. Kot državljan Šparte, je sodeloval v različnih kampanjah njegovega agresivnega starejšega brata. Najbolj presenetljivo pa je, da je sodeloval v kampanji proti Špartanskemu rivalu in nasprotniku, Argosu. Čeprav so Špartanci zmagali v bitki proti Argosovi vojski, naj bi Cleomenes nato dal ubiti stotine Argosovih vojakov, nad čimer so pobožni špartanski prebivalci pokazali veliko nezadovoljstvo. Preostalo prebivalstvo pa je nezadovoljstvo izrazilo, ko ni uspel osvojiti mesta Argos po končani bitki. Ni mogoče vedeti, na kateri strani javne razprave, ki je zajemala omenjene probleme, je bil Leonida. Najverjetneje pa je bil na strani svojega polbrata, saj drugače ne bi bilo verjetno, da bi mu bila zaupana vloga, za poveljevanje celotni grški vojski nekaj let kasneje. Bitka pri Termopilah je pokazala, da je razumel vojno boljše kot večina in da je poveljeval z vdano lojalnostjo svojih vojakov. S temi lastnostmi niso bili rojeni niti Špartanci, nobeden on njegovih starejših bratov jih ni imel. Najverjetneje pa je le te pridobil v kampanji pod Cleomenesom. Glede na nadaljnja dejanja je mogoče reči, da je Leonida podpiral večino prebivalstva, ki je zavrnilo Perzijske zahteve za pokoritev »Velikemu kralju«. Prav tako je zabeleženo, da so Špartanci perzijske veleposlanike vrgli v vodnjak in jim rekli, da si naj tam naberejo kolikor zemlje in vode želijo. Največje ocene glede starosti Leonida so bile okoli 42 let, ampak bi lahko bil tudi do 10 let mlajši. Bil je v takšnih letih, da bi bila sramota, da ne bi bil poročen. Plačati bi moral kazen, imel bi prepoved udeležbe na določene festivale in bil deležen javnega posmehovanja.Po smrti Cleomenesa je Leonida postal kralj , saj se je okoli leta 491 pr.n.št. poročil s svojo nečakinjo Gorgo. Poroke med strici in nečakinjami so bile zelo pogoste v Špartanskih kraljevih družinah. Leonidova mati je prav tako bila poročena s svojim stricem. Kot kralj, je Leonida bil vojaški poveljnik, prav tako pa tudi politični vodja. <ref>http://elysiumgates.com/~helena/Leonidas.html</ref>

Tako kot vsi ostali moški meščani Šparte,je Leonida moral prestati razne psihične in mentalne teste od svojega otroštva, ki so bili mišljeni kot priprave na to, da postane [[hoplit]]. Priprave so se imenovale [[Agoga]] To je bil obvezen del Špartanskega moškega življenja in režim, ki je trajal do starosti 60 let. V vojnih zadevah, je bilo pričakovati, da bo Špartanski kralj prvi v vrsti in zadnji za umik.<ref>http://www.yourdictionary.com/leonidas-i</ref> Hopliti so bili oboroženi z okroglimi ščiti, sulico in železnim mečem. <ref>http://www.history.com/topics/leonidas</ref> Za obrambo so nosili tudi bronasto čelado, prsni oklep in oklep, ki je obvaroval noge. Tradicionalno so špartanski hopliti nosili svetlo rdeča ogrinjala, katera je bila znana kot najbolj moška barva.<ref>http://www.yourdictionary.com/leonidas-i</ref>

V bitki so uporabljali formacijo imenovano ''[[falanga]]'', kjer so se postavili v ravne vrste neposredno drug poleg drugega, tako da so se ščiti prekrivali med sabo.
Falanga pa je bila ranljiva predvsem s strani. Mnogi so jo poznali kot »tank« srednjega veka. V tej obliki bojevanja Špartanci niso imela para. Ne obstajajo nobeni dokazi, da so imeli [[lokostrelec|lokostrelce]]. Prav tako niso imeli [[konjenica|konjenice]] v večji količini, predvsem zaradi terena v Grčiji. Kljub svoji impresivni vojaški usposobljenosti, bi Leonida bil nič več kot pa ime na spisku Špartanskih kraljev, če ne bi perzijski imperij napadel Atene in [[Eritreja|Eritrejo]]. <ref>http://www.yourdictionary.com/leonidas-i</ref>

⚫
2000 Špartancev je zapustilo Šparto ob polni luni in v roku 3 dneh, ko so Atene in [[Plataja]] dobili [[Bitka na Maratonskem polju|Bitko na Maratonskem polju]], so prispeli v Atene. Kljub temu, da so bitko zamudili, je Leonida pridobil veliko informacij z ogledom bojišča in pogovorom z udeleženci, kar mu je čez 10 let zelo koristilo. Nekdanji kralj Demaratus je, ko je izvedel, da želi perzijski kralj Xerxes napasti Grčijo z vso silo, poslal svojim nekdanjim rojakom opozorilo, tako da je na les, ki je bil pod voskom za pisanje tabel, zapisal sporočilo. Perzijske zahteve so Grške države razdelile na dva dela, tiste, ki se bodo pokorile Perzijskim željam in tiste, ki bodo raje plačale z življenjem. Tisti, ki so se odločili, da se ne bodo pokorili, so načrtovali skupno obrambo. Ti pa so predstavljali le tretjino grških mestnih državic. Čeprav so Atene bile znane kot največje in najbogatejše mesto, so bili za voditelje zavezništva bili izvoljeni Špartanci. Po tem, ko se je poskus, da bi obranili položaj na severu izkazal za nesmiselnega, se je obrambno zavezništvo odločilo, da se bodo Perzijcem postavili po robu v [[Termopile|Termopilah]] po kopnem in [[Artemisiumu]] po morju. Po [[Herodot|Herodotu]], naj bi Leonida malo udeležbo Grških vojakov v [[Bitka pri Termopilah|Bitki pri Termopilah]], komentiral kot: »Če menite, da bi se moral zanašati na številke, potem niti celotna Grčija ni dovolj, saj je to le majhen dele Perzijske drhali, ampak če se moram zanašati na pogum, potem je celo to število zelo primerno«. Leonida je s sabo vzel natanko 300 Špartancev, ki so bili znani kot elitna garda, katerih naloga je bila zaščititi kralja. Izbral pa je le te, ki so že imeli sina, kar napeljuje na to, da je Leonida pričakoval, da bo umrl s svojimi možmi v bitki. Da je to pričakoval, so pričale tudi njegove zadnje besede Gorgi: »Poroči dobrega moža in rodi dobre otroke«. V Bitki pri Termopilah, je Leonida na predlog Xerxesa, da bi ga naredil kralja vse Grčije odgovoril z: »Če bi razumel, kaj je častno v življenju, bi se izognil hrepenenju tistega, kar pripada drugim«. Ko je Xerxes zahteval, da odložijo svoje orožje, je preprosto odogovoril: »Pridi in jih vzami«. <ref>http://elysiumgates.com/~helena/Leonidas.html</ref>


== Bitka pri Termopilah ==
== Bitka pri Termopilah ==


''Glavni članek'' [[Bitka pri Termopilah]]<br />
''Glavni članek'' [[Bitka pri Termopilah]]


Leonida je bil v času, ko se je Bitka pri Termopilah odvijala, zelo izkušen [[Vrhovni poveljnik|vojaški poveljnik]], čeprav o njegovih prejšnjih poveljih ne vemo ničesar. Leonida je bil izbran, da vodi majhno skupino Špartanskih hoplitov, 300 izbranih moških, ki so že imeli potomce. Špartanci so v tem času imeli sveto praznovanje imenovano [[Karnija]] in tako teoretično, ne bi smeli iti v vojno, dokler se festival ne bi zaključil. Teh 300 Špartancev je bilo združenih z vojaki in drugih mestnih državic, kar je znašalo okoli 7000 vojakov, kar je bilo zanemarljivo malo v primerjavi z Xerxesovo vojsko.
Leonid je bil v času bitke pri Termopilah že zelo izkušen [[Vrhovni poveljnik|vojaški poveljnik]], čeprav o njegovih prejšnjih vojaških pohodih ne vemo ničesar. Izbran je bil, da vodi majhno skupino špartanskih hoplitov, 300 izbranih moških, ki so že imeli potomce. Špartanci so v tem času imeli sveto praznovanje imenovano [[Karnija]] in tako teoretično ne bi smeli iti na vojni pohod, dokler se ne bi praznovanje končalo. Teh 300 Špartancev je bilo združenih z vojaki iz nekaterih drugih polis, končna sila ki se je spopadla s Perzijci, je torej štela okrog 7000 vojakov.
[[Termopile]], obmorsko ožino 150&nbsp;km severno od Aten so izbrali za točko spopada zaradi dobre branljivosti.
Termopile, 150 km severno od Aten, je bila dobra izbira, kot točka za obrambo [[Grčija|Grčije]], saj so se gore počasi spuščale do morja, kjer je ob morju obstajala majhna ožina, ki je predstavljala dobro mesto za obrambo pred Xerxesovo vojsko.
Z Leonido na čelu in hopliti v njihovih formacijah, izkoristijo prednosti svojih oklepov in orožij, kar jim je pomagalo vzdržati Perzijsko vojsko za dva dni. Vendar pa so nato bili izdani s strani lokalnega pastirja [[ Efialt|Efialta]], ki je Perzijcem povedal za gorsko pot, ki je vodila za Grške bojne linije. Leonida je odredil večino njegove sile in s seboj obdržal le, Špartance, [[Thespije|Thespijce]] in [[Tebe|Tebane]], da bi nudili zadnjo obrambo . Po padcu Grških vojakov, je Xerxes zahteval, da se Leonida obglavi, njegovo glavo pa nabije na kol, za javni prikaz, kar je bilo zelo nečastno dejanje in proti vsem pravilom vojskovanja v tistem času. <ref>http://www.ancient.eu.com/leonidas/</ref>
Grki so izkoristili prednost terena in svojih bojnih formacij ter tako uspeli zadržati Perzijce za dva dni, preden so bili izdani s strani lokalnega pastirja [[Efialt]]a, ki je Perzijce po gorski poti pripeljal za grške bojne linije. Leonid je odslovil večino svojih sil in s seboj obdržal le Špartance, [[Tespije|Tespijce]] in [[Tebe, Grčija|Tebance]], ki so povečini vsi padli. Po porazu Grkov je Kserks zahteval, da se Leonidovo truplo obglavi, njegovo glavo pa nabije na kol.<ref>http://www.ancient.eu.com/leonidas/</ref>
Sčasoma je bilo njegovo telo vrnjeno v Šparto, kjer je bil pokopan. Nasledil ga je njegov sin [[Pleistarchus]], ki je vladal s pomočjo regenta preden je vladal kot 18. v [[agiadska dinastija| agiadski dinastiji]] špartanskih kraljev.<ref>http://www.humanities360.com/index.php/biography-king-leonidas-i-of-ancient-sparta-61285/</ref>
Sčasoma je bilo njegovo telo vrnjeno v Šparto, kjer je bil pokopan. Nasledil ga je njegov sin [[Plejstarh]], osemnajsti kralj [[agiadska dinastija|agiadske dinastije]].<ref name="humanities360.com"/>


== Čas po bitki ==
== Čas po bitki ==


Leonidova žrtev, skupaj z njegovimi Špartanskimi hopliti, pa ni ustavila Perzijcev, da bi se premikali vzdolž Grške obalo v [[Beocija|Beotio]]. Septembra leta 480 pr.n.št., je Atenska vojska porazila Perzijce v [[Bitka pri salamisu|Bitki pri Salamisu]], po kateri so se Perzijci vrnili domov. Kljub temu, je Leonidova žrtev prikazala, Špartansko pripravljenost za zaščito Grške regije.
Leonidova žrtev, skupaj z njegovimi špartanskimi hopliti, ni ustavila Perzijcev pri premiku vzdolž Grške obalo v [[Beocija|Beocijo]]. Septembra leta 480 pr. n. št., je Atenska vojska porazila Perzijce v [[Bitka pri Salamini|Bitki pri Salamini]], po kateri so se Perzijci vrnili domov. Kljub temu je Leonidova žrtev dokazala špartansko pripravljenost za zaščito grškega sveta.
Leonida je dosegel trajno slavo za njegovo osebno žrtvovanje. Za tem je čaščenje padlih herojev postal običaj, ki so ga izvajali v bližini njihovih grobov, kot posredniki do bogov. Štirideset let po bitki, so Špartanci pridobili ostanke Leonide, ali vsaj kar so verjeli,da so njegovi ostanki, nato pa so v njegovo čast zgradili svetišče.<ref>http://www.history.com/topics/leonidas</ref>
Leonid je s svojo smrtjo dosegel trajno slavo. Štirideset let po bitki so Špartanci pridobili posmrtne ostanke Leonida ali vsaj ostanke, za katere so verjeli, da so njegovi. V njegovo čast so zgradili svetišče.

== Zunanje povezave==



=== Knjige ===


*[[http://www.goodreads.com/book/show/10473213-leonidas-of-sparta Leonidas of Sparta: A Boy of the Agoge]]<br />
*[[http://www.goodreads.com/book/show/12638012-leonidas-of-sparta Leonidas of Sparta: A Peerless Peer ]]<br />
*[[http://www.goodreads.com/book/show/16009659-leonidas-of-sparta Leonidas of Sparta: A Heroic King]]<br />
*[[http://www.heritage-history.com/?c=read&author=haaren&book=greece&story=_front Famous man of Greece]]<br />
*[[http://www.heritage-history.com/?c=read&author=shaw&book=greeks&story=_front Stories of the Ancient Greeks]]<br />
*[[http://www.heritage-history.com/?c=read&author=morris&book=greek&story=_front Historical Tales - Greek]]


=== Filmi ===
*[[https://en.wikipedia.org/wiki/The_300_Spartans The 300 Spartans]]<br />
*[[https://en.wikipedia.org/wiki/300_(film) 300]]<br />
*[[https://en.wikipedia.org/wiki/United_300 United 300]]<br />
*[[https://en.wikipedia.org/wiki/Meet_the_Spartans Meet the Spartans]]


== Sklici ==
== Sklici ==
Vrstica 94: Vrstica 61:


== Viri ==
== Viri ==
*http://www.humanities360.com/index.php/biography-king-leonidas-i-of-ancient-sparta-61285/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140116072259/http://www.humanities360.com/index.php/biography-king-leonidas-i-of-ancient-sparta-61285/ |date=2014-01-16 }}

*http://www.humanities360.com/index.php/biography-king-leonidas-i-of-ancient-sparta-61285/
*http://elysiumgates.com/~helena/Leonidas.html
*http://elysiumgates.com/~helena/Leonidas.html
*http://www.yourdictionary.com/leonidas-i
*http://www.yourdictionary.com/leonidas-i
*http://www.history.com/topics/leonidas
*http://www.history.com/topics/leonidas
*http://www.ancient.eu.com/leonidas/
*http://www.ancient.eu.com/leonidas/
*http://www.heritage-history.com/www/heritage.php?Dir=characters&FileName=leonidas.php
*http://www.heritage-history.com/www/heritage.php?Dir=characters&FileName=leonidas.php {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140116091016/http://www.heritage-history.com/www/heritage.php?Dir=characters&FileName=leonidas.php |date=2014-01-16 }}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
* [https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0parta Šparta]
* [[Šparta]]
* [https://www.youtube.com/watch?v=e2hJ5d0dPb8 Dokumentarec o Bitki pri Termopilah]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 540 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Umrli leta 480 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Špartanski kralji]]

Trenutna redakcija s časom 20:14, 8. januar 2024

Leonid I
Kralj Šparte
Rojenokoli 540 pr. n. št.
Kraj rojstvaŠparta
OčeAnaksandrid II.
Matineznana
NaslednikPlejstarh
Kraj smrtiTermopile
Leto smrti480 pr. n. št.
Kraljeva hišaAgiadi

Kralj Leonid I (starogrško Λεωνίδας) je bil špartanski kralj med 488 pr. n. št. do 480 pr. n. št.. Znan je predvsem kot poveljnik špartanske vojske v Bitki pri Termopilah v času grško-perzijskih vojn.

Družina

[uredi | uredi kodo]

Leonidas je bil rojen okoli leta 520 pr. n. št., kralju Anaksandridu II, domenevnega potomca junaka Herakleja. Imel je mlajšega brata Kleombrota I in starejšega brata Dorieja. Ker je oče imel dve ženi, je prav tako imel polbrata Kleomena I. Čeprav je Kleomen najverjetneje bil prvorojenec, je bil sin Anaksandridove druge žene, zato njegova pravica do prestola ni bila popolnoma utrjena. Prestol bi tako dobil Doriej, kot njegov najstarejši sin iz prvega zakona. Kleomen je svojemu polbratu pokazal veliko podporo predvsem s tem, ko je podpiral svojega brata pri ekspedicijah. Dorieus je bil na eni izmed teh ubit in Kleomen je postal kralj.[1]

Kleomen je imel pisano politično kariero, ki je vključevala dve obleganji Akropole v Atenah, vojno z Argosom in podkupovanje Delfskega preročišča, z namenom, da bi odstranil so-kralja Demarata. Kleomenova vladavina je vključevala mnogo nepričakovanih preobratov. V tem času je pridobil kar nekaj sovražnikov doma in zaveznike v tujini, zaradi česar je prišlo do ustavnih sprememb za omejitev pravic kraljev. Zavezniki so mu nehali slediti, saj so bili prevečkrat prevarani. Ne obstaja pa noben vir, ki bi govoril o vlogi Leonida ali o njegovem mnenju glede tveganega vladanja njegovega polbrata. Glede na zagrenjenost med Kleomenom in Doriejem je Leonid najverjetneje bil bolj kritik, kot pa podpornik Kleomenovega vladanja.[2]

Kleomen je naletel na novo oviro, so-kralja Demarata. Mnogo let sta drug drugemu uničevala načrte, kar je na koncu pripeljalo do tega, da sta bila oba kralja izgnana. Po izgnanstvu je Demarat odšel v Perzijo, kjer je postal osebni svetovalec kralja Kserksa, Kleomen pa je sčasoma dobil dovoljenje, da se je vrnil v Šparto. Tam pa so ga obtožili norosti in ga spravili v zapor pod ukazi njegovih polbratov, Leonida in Kleombrota. Kmalu za tem pa so ga naši mrtvega v svoji celici, s kosi mesa odrezanimi z njegovega telesa. Nikoli se ni izvedelo ali je zagrešil samomor, ali pa je šlo za umor. Kleomen je imel samo enega otroka, hčer Gorgo, poznejšo Leonidovo ženo.[1]

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Tako kot vsi ostali moški Spartiati je moral Leonid v otroštvu prestati razne psihične in mentalne teste, ki so bili mišljeni kot priprave na to, da postane hoplit. Priprave so se imenovale Agoga. Leonidova vloga v času vladanja Kleomena je nejasna. Po njegovi smrti je postal kralj in se okoli leta 491 pr. n. št. poročil s svojo nečakinjo Gorgo, s katero je imel sina Plejstarha. Leta 492 pr. n. št. je Perzija prvič napadla matično Grčijo. Mnogo polis, med drugim tudi Šparta, so se invaziji uprli. 2000 Špartancev, med njimi Leonid, je zapustilo Šparto in v roku treh dni prispelo v Atene, ko so Atenci in Platajci že zmagali v bitki na Maratonskem polju. Čeprav so bitko zamudili, je Leonid pridobil veliko ključnih informacij z ogledom bojišča in pogovorom z udeleženci.

Čez deset let so se Perzijci vrnili. Nekdanji kralj Demarat naj bi, ko je izvedel, da želi perzijski kralj Kserks napasti Grčijo, poslal svojim nekdanjim rojakom opozorilo, tako da je na les, ki je bil pod voskom za pisanje tabel, zapisal sporočilo. Zunanja grožnja je razdelila grške države na perzijske zaveznike in tiste, ki vladavine Perzijcev niso želeli sprejeti. Med slednjimi je bila le tretjina vseh polisov, ki pa so se v tem času vojaško medsebojno povezali. Po tem, ko se je poskus, da bi obranili položaj na severu izkazal za nesmiselnega, so se odločili, da se bodo s Perzijci spopadli postavili pri Termopilah na kopnem in Artemiziju na morju. Po Herodotu, naj bi Leonid malo udeležbo grških vojakov v Bitki pri Termopilah, komentiral kot: »Če menite, da bi se moral zanašati na številke, potem niti celotna Grčija ni dovolj, saj je to le majhen del Perzijske drhali, ampak če se moram zanašati na pogum, potem je celo to število zelo primerno«. Leonida je s sabo vzel natanko 300 Špartancev, ki so bili znani kot elitna garda, katerih naloga je bila zaščititi kralja. Njegovo pričakovanje, da bo na pohodu umrl, se je kazalo tako v tem, da je izbral za vojake le tiste može, ki so že imeli potomce, kot tudi v njegovih zadnjih besedah ženi: »Poroči dobrega moža in rodi dobre otroke«. V Bitki pri Termopilah je Leonid na predlog Kserksa, da bi ga v primeru predaje naredil kralja vse Grčije, odgovoril z: »Če bi razumel, kaj je častno v življenju, bi se izognil hrepenenju tistega, kar pripada drugim«. Ko je Kserks zahteval, da odložijo svoje orožje, je preprosto odogovoril: »Pridi in jih vzami«.[2]

Bitka pri Termopilah

[uredi | uredi kodo]

Glavni članek Bitka pri Termopilah

Leonid je bil v času bitke pri Termopilah že zelo izkušen vojaški poveljnik, čeprav o njegovih prejšnjih vojaških pohodih ne vemo ničesar. Izbran je bil, da vodi majhno skupino špartanskih hoplitov, 300 izbranih moških, ki so že imeli potomce. Špartanci so v tem času imeli sveto praznovanje imenovano Karnija in tako teoretično ne bi smeli iti na vojni pohod, dokler se ne bi praznovanje končalo. Teh 300 Špartancev je bilo združenih z vojaki iz nekaterih drugih polis, končna sila ki se je spopadla s Perzijci, je torej štela okrog 7000 vojakov. Termopile, obmorsko ožino 150 km severno od Aten so izbrali za točko spopada zaradi dobre branljivosti. Grki so izkoristili prednost terena in svojih bojnih formacij ter tako uspeli zadržati Perzijce za dva dni, preden so bili izdani s strani lokalnega pastirja Efialta, ki je Perzijce po gorski poti pripeljal za grške bojne linije. Leonid je odslovil večino svojih sil in s seboj obdržal le Špartance, Tespijce in Tebance, ki so povečini vsi padli. Po porazu Grkov je Kserks zahteval, da se Leonidovo truplo obglavi, njegovo glavo pa nabije na kol.[3] Sčasoma je bilo njegovo telo vrnjeno v Šparto, kjer je bil pokopan. Nasledil ga je njegov sin Plejstarh, osemnajsti kralj agiadske dinastije.[1]

Čas po bitki

[uredi | uredi kodo]

Leonidova žrtev, skupaj z njegovimi špartanskimi hopliti, ni ustavila Perzijcev pri premiku vzdolž Grške obalo v Beocijo. Septembra leta 480 pr. n. št., je Atenska vojska porazila Perzijce v Bitki pri Salamini, po kateri so se Perzijci vrnili domov. Kljub temu je Leonidova žrtev dokazala špartansko pripravljenost za zaščito grškega sveta. Leonid je s svojo smrtjo dosegel trajno slavo. Štirideset let po bitki so Špartanci pridobili posmrtne ostanke Leonida ali vsaj ostanke, za katere so verjeli, da so njegovi. V njegovo čast so zgradili svetišče.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2014. Pridobljeno 14. januarja 2014.
  2. ↑ 2,0 2,1 http://elysiumgates.com/~helena/Leonidas.html
  3. ↑ http://www.ancient.eu.com/leonidas/

Viri

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Leonid_I.&oldid=6153486«