Pojdi na vsebino

Pokrajinska povest: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 49: Vrstica 49:


==Pokrajinska povest v drugih književnostih==
==Pokrajinska povest v drugih književnostih==
V nemški literaturi slovenskemu izrazu pokrajinska povest ustreza izraz [[regionalni roman]] oz. [[Heimatroman]] [http://de.wikipedia.org/wiki/Heimatroman], ki ga Nemci uvrščajo med [[trivialno literaturo]]. Kot nadrejeni pojem objema žanre: [[vaški]], [[kmečki]] in [[planinski roman]].

Francoska literatura razume pod izrazom pokrajinska povest [[roman tal]] ali [[lokalni roman]] oz. [[Roman du terroir]]. [http://fr.wikipedia.org/wiki/Roman_du_terroir] Ta tip romana naj bi spodbujal kmetijstvo in podeželjski način življenja na začetku [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] v [[Kanada|Kanadi]] ([[Quebec]]).

Angleški izraz [[local color]] [http://en.wikipedia.org/wiki/Local_color] je povezan z izrazom [[regionalizem]], ki se osredotoča na posebnosti določene regije, kot so znaki, običaji, narečja, zgodovinsko ozadje in topografija neke pokrajine oz. regije.


==Viri==
==Viri==

Redakcija: 10:03, 23. november 2010

Pokrajinska ali regionalna povest je žanrski tip slovenske kmečke povesti z začetkom takoj po koncu prve svetovne vojne in vrhom v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Pokrajinska povest izpostavlja značilnosti pokrajine, v kateri se dogaja.

Slovenska pokrajinska povest

Glavni namen pokrajinske povesti je bil popularizirati manj znane slovenske pokrajine in njihove ljudi. Na nastanek slovenske pokrajinske povesti je vplivala upravna združitev slovenskih pokrajin leta 1918, ki ni vključevala Primorske in Koroške. Program zedinjene Slovenije v 19. stoletju poudarjanju perifernih pokrajin še ni bil naklonjen. Funkcija pokrajinske povesti dvajsetih let je bila nacionalno mobilizacijska. V ospredje je postavljala zapostavljene (obrobne) pokrajine Slovenije, ki so si prizadevale ohraniti stik s centrom. Najbolj izrazita pokrajinska povest se je porajala na Primorskem, ki je v celoti pripadala Italiji, Koroškem, Štajerskem ter v Beli in Suhi krajini. Če so pri pokrajinski povesti prevladovali avtorji obrobnih pokrajin, so bili med vodilnimi pisci kmečke povesti Gorenjci, pri zgodovinskem romanu pa so prednjačili Štajerci. V tridesetih letih se pokrajinskim opisom pridruži še poudarjena socialna problematika (Miško Kranjec, Prežihov Voranc …) ali domačijstvo (Janko Kač, Stanko Kociper). Po drugi svetovni vojni je pokrajinska povest začela hitro izginjati. Na slovenskem literarnem zemljevidu so se po zaslugi mlajših avtorjev pojavili tudi Brkini, Istra in Prekmurje.

Velikokrat že sam naslov povesti pokaže na kraj dogajanja. Pri zgodovinskem romanu je bilo dogajanje največkrat postavljeno v Ljubljano, središče države. Značilni so dvodelni naslovi iz imena osebe in kraja (Aleš iz Razora, Fant s Kresinja, Nevesta s Korinja). Fabula se v pokrajinski povesti umika in na njeno mesto stopijo pokrajinski, folklorni, potopisni ali lirski opisi. Z literarnim upodabljanjem manj znanih in zapostavljenih slovenskih pokrajin so si pokrajinski avtorji prizadevali spodbuditi medsebojno poznavanje med regijami in oblikovati enoten slovenski prostor (ideja zedinjene Slovenije).

Pokrajinski avtorji

Pokrajinska povest v drugih književnostih

V nemški literaturi slovenskemu izrazu pokrajinska povest ustreza izraz regionalni roman oz. Heimatroman [1], ki ga Nemci uvrščajo med trivialno literaturo. Kot nadrejeni pojem objema žanre: vaški, kmečki in planinski roman.

Francoska literatura razume pod izrazom pokrajinska povest roman tal ali lokalni roman oz. Roman du terroir. [2] Ta tip romana naj bi spodbujal kmetijstvo in podeželjski način življenja na začetku industrijske revolucije v Kanadi (Quebec).

Angleški izraz local color [3] je povezan z izrazom regionalizem, ki se osredotoča na posebnosti določene regije, kot so znaki, običaji, narečja, zgodovinsko ozadje in topografija neke pokrajine oz. regije.

Viri

Glej tudi

Knjiga Portal:Literatura