Vladimir Aleksandrovič Fok: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nč *** posodobitev vsebine *** |
m slog |
||
Vrstica 2:
{{bioslika|islike=FockVA20469.jpg|napis=Vladimir Aleksandrovič Fok}}
'''Vladimir Aleksandrovič Fok''' [vládimir aleksándrovič fók] ({{jezik-ru|Влади́мир Алекса́ндрович Фок}}
== Življenje in delo ==
Vrstica 12:
Deloval je na področju [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]], [[kvantna elektrodinamika|kvantne elektrodinamike]], [[kvantna teorija polja|kvantne teorije polja]], teorije mnogoelektronskih sestavov, [[statistična fizika|statistične fizike]], [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]], teorijah gravitacije, [[radiofizika|radiofizike]], [[matematična fizika|matematične fizike]], [[uporabna fizika|uporabne fizike]] in [[filozofija|filozofskih]] problemih fizike, še posebej v kvantni mehaniki.
V kvantno mehaniko in kvantno teorijo polja je uvedel, pojasnil in raziskoval osnovne pojme: [[Fokov prostor]] ([[1932]]), Fokova metoda funkcionalov pri proučevanju kvantnih sestavov s spremenljivim številom delcev, Fokov prikaz, mnogočasovni formalizem Dirac-Fok-Podolskega v kvantni elektrodinamiki z nespremenljivim številom [[električni naboj|nabitih]] [[osnovni delec|delcev]], (gradientna) umeritvena invariantnost, (ki leži v osnovah sodobne [[teorija superstrun|teorije superstrun]]), [[Hartree-Fokova metoda]], metoda parabolične Fok-Leontijevičeve enačbe pri raziskovanju širjenja radijskih valov, odkril je fokovsko štirirazsežno (dinamično) simetrijo [[vodik]]ovega [[atom]]a ([[1935]]), dokazal Born-Fokov izrek (v adiabatskem območju) in [[izrek Fok-Krilova]] (o [[jedrski razpad|razpadnih]] stanjih).
Šele z oddaljevanjem časa v katerem je živel spoznavajo pomembnost njegovega dela na teh področjih. Leta [[1926]] je prvi uvedel [[umeritvena transformacija|umeritvene transformacije]] [[valovna funkcija|valovnih funkcij]].{{cn}} Istega leta je Fok takorekoč takoj po vpeljavi [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjeve enačbe]] napisal članek o njeni posplošitvi za primer [[magnetno polje|magnetnega polja]], kjer delujejo od [[hitrost]]i odvisne [[sila|sile]] in kmalu zatem zapisal relativistično [[valovna enačba|valovno enačbo]] (za proste [[skalar]]ne (ali psevdoskalarne) [[spin|brezspinske]] delce), ki jo je neodvisno od njega predlagal tudi [[Oscar Klein|Klein]]:
Vrstica 30:
Pravijo, da [[variacijski račun|variacijska]] Hartree-Fokova metoda ne potrebuje nobene razlage in, da je pravi čudež, da si ta način razumevanja fizike atomov in [[atomsko jedro|jeder]] ni prislužil [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelove nagrade]].
Njegovo začetno delo na področju umeritvenih in relativističnih invariant sta nadaljevala [[Julian Seymour Schwinger|Schwinger]] in [[Bryce Seligman DeWitt|DeWitt]].
Leta [[1937]] je pod njegovim mentorstvom na Državni univerzi v Leningradu doktoriral [[Aleksander Danilovič Aleksandrov|Aleksandrov]].
== Dela ==
* ''Механика сплошных сред'' (Leningrad, 1932),
* ''Начала квантовой механики'' (Lenigrad, Kubič, 1932; 2. izdaja, Moskva: Nauka, 1976),
Vrstica 50 ⟶ 52:
== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}▼
* [[Hartree-Fokov potencial]]
* [[Fokova matrika]]
Vrstica 56 ⟶ 58:
* [[Fokovo stanje]]
* [[Mehler-Fokova transformacija]]
▲{{Portal-Vojaštvo}}
{{lifetime|1898|1974|Fok, Vladimir Aleksandrovič}}
[[Kategorija:Ruski fiziki]]
[[Kategorija:Ruski matematiki]]
Vrstica 73 ⟶ 78:
[[Kategorija:Leninovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Stalinovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Vladimir Aleksandrovič Fok|
[[de:Wladimir Alexandrowitsch Fock]]
| |||