Fludarabin: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Dodajanje: de:Fludarabin |
m Bot: Migracija 6 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q185916 |
||
Vrstica 44: | Vrstica 44: | ||
[[Kategorija:Citostatiki]] |
[[Kategorija:Citostatiki]] |
||
[[de:Fludarabin]] |
|||
[[en:Fludarabine]] |
|||
[[fa:فلودارابین]] |
|||
[[fr:Fludarabine]] |
|||
[[pl:Fludarabina]] |
|||
[[ru:Флударабин]] |
Redakcija: 10:23, 11. marec 2013
Klinični podatki | |
---|---|
Nosečnostna kategorija |
|
Način uporabe | intravensko, peroralno |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status |
|
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 55 % |
Vezava na beljakovine | 19–29 % |
Razpolovni čas | 20 ur |
Izločanje | preko ledvic |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.123.703 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C10H13FN5O7P |
Mol. masa | 365,212 g/mol |
Fludarabin (na trgu v obliki fludarabinijevega fosfata) je citostatik, ki se uporablja pri zdravljenju krvnih oblik raka.
Indikacije
Fludarabin se učinkovito uporablja pri kronični limfocitni levkemiji, kjer so izidi boljši kot pri zdravljenju z alkilirajočimi citostatiki (npr. s klorambucilom).[1] Pri ne-Hodgkinovih limfomih se uporablja v kombinacijah s ciklofosfamidom, mitoksantronom, deksametazonom in rituksimabom. Pri akutni mieloični levkemiji se daje v kombinaciji s citarabinom in granulocitne kolonije stimulirajočim faktorjem.
Zaradi zaviranja imunskega sistema se včasih daje tudi pri presaditvah kostnega mozga.
Farmakologija
Fludarabin je purinski analog, ki se daje peroralno ali intravensko. Preko delovanja na DNK-polimerazo in ribonukleotidno reduktazo zavira sintezo DNK. Deluje tako na deleče se celice kot na mirujoče celice.
Neželeni učinki
Pojavi se lahko limfopenija, kar znatno poviša tveganje za oportunistične okužbe.
Povzroča tudi slabokrvnost, trombocitopenijo in nevtropenijo, zaradi česar je potrebno spremljanje bolnikovih krvnih vrednosti. Pri nekaterih bolnikih je potrebna transfuzija krvi in krvnih ploščic ali injiciranje grenulocitne kolonije stimulirajočega faktorja za povišanje števila nevtrofilcev.
S fludarabinom povezujejo tudi pojav avtoimunske hemolitične anemije.[2]
Reference
- ↑ Rai KR et al. Fludarabine compared with chlorambucil as primary therapy for chronic lymphocytic leukemia. N Engl J Med 2000;343:1750-7. PMID 11114313
- ↑ Gonzalez H et al. Severe autoimmune hemolytic anemia in eight patients treated with fludarabine. Hematol Cell Ther. 1998;40:113-8. PMID 9698219