Pojdi na vsebino

Zbiljsko jezero: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 29: Vrstica 29:
'''Zbiljsko jezero''' je zajezitveno [[jezero]] na reki [[Sava|Savi]] pri kraju [[Zbilje]].
'''Zbiljsko jezero''' je zajezitveno [[jezero]] na reki [[Sava|Savi]] pri kraju [[Zbilje]].


Nastalo je leta [[1953]], ko je bil ob izgradnji [[hidroelektrarna Medvode|hidroelektrarne Medvode]] v kraju [[Medvode]] postavljen [[jez]]. Pregrada je oprta na [[trias]]ni [[dolomit]], v katerega je Sava zarezala strugo. Vododržnost dolomitskega praga so dosegli z vbrizgavanjem betonskih zaves 27-45 [[meter|m]] globoko do nepropustne podlage. Jezero je poleg stare struge zalilo tudi nižje obrežne terase. Vodozbirno zaledje jezera meri okoli 1500 [[kvadratni kilometer|km²]], srednji letni pretok Save je 80 [[m³]]/[[sekunda|s]]. Zgornja gladina lahko doseže koto 328,5 [[mnm]], takrat je jezero dolgo 5 [[km]] in se razteza med [[Medvode|Medvodami]] in krajem [[Mavčiče]], kjer je jez [[hidroelektrarna Mavčiče|HE Mavčiče]]. Nad jezom v Mavčičah se reka prav tako razširi v umetno [[Trbojsko jezero]]. Zbiljsko jezero je široko 40–250 m in ima površino 69 [[ha]]. Ob nastanku je imelo 7,000.000 m³ vode, t.i. koristne prostornine pa je bilo 2,760.000 m³; tik za pregrado je bilo globoko 20 m. Ob normalnem obratovanju se gladina jezera lahko zniža za 1,7 m, izjemoma za 3,4 m. Po ocenah je Sava po zajezitvi za HE Mavčiče odložila v jezersko kotanjo 100.000 m³ proda in mulja letno.
Nastalo je leta [[1953]], ko je bil ob izgradnji [[hidroelektrarna Medvode|hidroelektrarne Medvode]] v kraju [[Medvode]] postavljen [[jez]]. Pregrada je oprta na [[trias]]ni [[dolomit]], v katerega je Sava zarezala strugo. Vododržnost dolomitskega praga so dosegli z vbrizgavanjem betonskih zaves 27-45 [[meter|m]] globoko do nepropustne podlage. Jezero je poleg stare struge zalilo tudi nižje obrežne terase. Vodozbirno zaledje jezera meri okoli 1500 [[kvadratni kilometer|km²]], srednji letni pretok Save je 80 [[m³]]/[[sekunda|s]]. Zgornja gladina lahko doseže koto 328,5 [[mnm]], takrat je jezero dolgo 5 [[km]] in se razteza med [[Medvode|Medvodami]] in krajem [[Mavčiče]], kjer je jez [[hidroelektrarna Mavčiče|HE Mavčiče]]. Nad jezom v Mavčičah se reka prav tako razširi v umetno [[Trbojsko jezero]]. Zbiljsko jezero je široko 40–250 m in ima površino 69 [[ha]]. Ob nastanku je imelo 7.000.000 m³ vode, t.i. koristne prostornine pa je bilo 2.760.000 m³; tik za pregrado je bilo globoko 20 m. Ob normalnem obratovanju se gladina jezera lahko zniža za 1,7 m, izjemoma za 3,4 m. Po ocenah je Sava po zajezitvi za HE Mavčiče odložila v jezersko kotanjo 100.000 m³ proda in mulja letno.


Zaradi zamuljavanja so rekreativno-turistične dejavnosti ob jezeru postopno zamrle. Sredi 90-tih let [[20. stoletje|20. stoletja]] je bilo jezero delno sanirano. Pred zajezitvijo so v Savi živele [[potočna postrv|potočne postrvi]], [[lipan]], [[klen]]i, [[podust]]i in blistavci, sedaj pa prevladujejo [[rdečeoka|rdečeoke]], pogosti so kleni, podusti, [[šarenka|šarenke]], [[ščuka|ščuke]] in [[krap]]i, redkeje pa potočne postrvi, lipani, rdečerepke in [[linj]]i Po sanaciji je turizem ob jezeru in z njim tudi [[ribolov|športni ribolov]] ponovno oživel.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
Zaradi zamuljavanja so rekreativno-turistične dejavnosti ob jezeru postopno zamrle. Sredi 90-tih let [[20. stoletje|20. stoletja]] je bilo jezero delno sanirano. Pred zajezitvijo so v Savi živele [[potočna postrv|potočne postrvi]], [[lipan]], [[klen]]i, [[podust]]i in blistavci, sedaj pa prevladujejo [[rdečeoka|rdečeoke]], pogosti so kleni, podusti, [[šarenka|šarenke]], [[ščuka|ščuke]] in [[krap]]i, redkeje pa potočne postrvi, lipani, rdečerepke in [[linj]]i Po sanaciji je turizem ob jezeru in z njim tudi [[ribolov|športni ribolov]] ponovno oživel.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>


Naselja ob Zbiljskem jezeru so [[Zbilje]] (z izposojevalnico čolnov), [[Podreča]] in [[Dragočajna]] (hotel in [[avtokamp]]). Čez jezero je spleljan most, ki povezuje naselji Zbilje in [[Valburga|Valburgo]] (pod [[Grad Smlednik|gradom Smlednik]]).
Naselja ob Zbiljskem jezeru so [[Zbilje]] (z izposojevalnico čolnov), [[Podreča]] in [[Dragočajna]] (hotel in [[avtokamp]]). Čez jezero je speljan most, ki povezuje naselji Zbilje in [[Valburga|Valburgo]] (pod [[Grad Smlednik|gradom Smlednik]]).


== Glej tudi ==
== Glejte tudi ==
*[[seznam jezer v Sloveniji]]
*[[seznam jezer v Sloveniji]]



Redakcija: 08:46, 4. september 2013

Zbiljsko jezero
LegaObčina Medvode, Mestna občina Kranj
Koordinate46°9′15.07″N 14°24′52.56″E / 46.1541861°N 14.4146000°E / 46.1541861; 14.4146000
Vrstaumetno akumulacijsko jezero
Države porečjaSlovenija
Gladina (n.m.)328,5

Zbiljsko jezero je zajezitveno jezero na reki Savi pri kraju Zbilje.

Nastalo je leta 1953, ko je bil ob izgradnji hidroelektrarne Medvode v kraju Medvode postavljen jez. Pregrada je oprta na triasni dolomit, v katerega je Sava zarezala strugo. Vododržnost dolomitskega praga so dosegli z vbrizgavanjem betonskih zaves 27-45 m globoko do nepropustne podlage. Jezero je poleg stare struge zalilo tudi nižje obrežne terase. Vodozbirno zaledje jezera meri okoli 1500 km², srednji letni pretok Save je 80 /s. Zgornja gladina lahko doseže koto 328,5 mnm, takrat je jezero dolgo 5 km in se razteza med Medvodami in krajem Mavčiče, kjer je jez HE Mavčiče. Nad jezom v Mavčičah se reka prav tako razširi v umetno Trbojsko jezero. Zbiljsko jezero je široko 40–250 m in ima površino 69 ha. Ob nastanku je imelo 7.000.000 m³ vode, t.i. koristne prostornine pa je bilo 2.760.000 m³; tik za pregrado je bilo globoko 20 m. Ob normalnem obratovanju se gladina jezera lahko zniža za 1,7 m, izjemoma za 3,4 m. Po ocenah je Sava po zajezitvi za HE Mavčiče odložila v jezersko kotanjo 100.000 m³ proda in mulja letno.

Zaradi zamuljavanja so rekreativno-turistične dejavnosti ob jezeru postopno zamrle. Sredi 90-tih let 20. stoletja je bilo jezero delno sanirano. Pred zajezitvijo so v Savi živele potočne postrvi, lipan, kleni, podusti in blistavci, sedaj pa prevladujejo rdečeoke, pogosti so kleni, podusti, šarenke, ščuke in krapi, redkeje pa potočne postrvi, lipani, rdečerepke in linji Po sanaciji je turizem ob jezeru in z njim tudi športni ribolov ponovno oživel.[1]

Naselja ob Zbiljskem jezeru so Zbilje (z izposojevalnico čolnov), Podreča in Dragočajna (hotel in avtokamp). Čez jezero je speljan most, ki povezuje naselji Zbilje in Valburgo (pod gradom Smlednik).

Glejte tudi

Sklici

  1. Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave