Pojdi na vsebino

Harmonika: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
XXXx13 (pogovor | prispevki)
10 urejanj
m pp slog
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:ButtonAccordeon.jpg|thumb|right|200px|Koncertna klavirska harmonika]]


'''Harmonika''' je [[glasbilo]], na katerega igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha. S [[Tipkovnica|tipkovnico]] nadziramo [[ton]] in višino [[glas]]u. Spada med aerofone (zrakovna glasbila). Sestavni deli harmonik:MEH: Če meha ne bi bilo, harmonika ne bi zvenela. Ne zveni, tudi če je meh nenatančno izdelan.
'''Harmonika''' je [[glasbilo]], na katerega igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha. S [[Tipkovnica|tipkovnico]] nadziramo [[ton]] in višino [[glas]]u. Spada med aerofone (zrakovna glasbila). Sestavni deli harmonik so:
MELODIJSKA OMARICA: Melodijska omarica je narejena iz lesa in je na desni strani harmonike. Ko pritisnemo na tipko, odpremo ventil. Če pa ne povlečemo meha, harmonika ne zveni.
BASOVSKA OMARICA: Basovska omarica je narejena iz lesa in je na levi strani harmonike. Basovska omarica ima veliko več ventilov, ker ima tudi več gumbov. Na basovski omarici je tudi gumb za izprazniti zrak iz meha, ki nam ostane pri igranju.
REGISTRI: Registri niso nujno potrebni za igranje. Spremenijo samo barvo tona in s tem oponašajo več inštrumentov.
JERMENA: Jermena so tudi pomemben del pri harmoniki. Brez jermen je harmoniko zelo težko igrati, ker se nam premika.


* meh: dovaja zrak v glasilke.
Poznamo tri glavne vrste harmonik:
* melodijska omarica: običajno narejena iz lesa, nahaja se na desni strani harmonike. Ko pritisnemo na tipko, odpremo ventil.
* [[diatonična harmonika]]
* basovska omarica: nahaja se na levi strani harmonike, ima veliko več ventilov, ker ima tudi več gumbovima poseben gumb za izprazniti zrak iz meha, ki nam ostane pri igranju
* [[klavirska harmonika]]
* registri: spremenijo barvo tona, s čimer oponašajo lahko tudi druge instrimente, sicer pa za igranje niso nujno potrebni
* [[kromatična harmonika]]
* jermeni: harmoniko fiksirajo, tako da instrumentalist lažje igra. Dva jermena si igralec nadene na rame, poseben manjši jermen še poveže nahrbtna jermena med sabo. Četrti jermen služi za opasanje leve roke k basovski omarici.


== Delitev harmonik ==
== Primerjava klavirske, diatonične in kromatične harmonike ==


* kromatične (s tipkami vseh celih tonov in poltonov)
{| cellspacing="0" cellpadding="4" border="5" width="900"
:* [[klavirska harmonika|klavirska kromatična harmonika]] (splošno znana kot klavirska harmonika)
| bgcolor="lightgray" | Vrste
:* [[kromatična harmonika|gumbna kromatična harmonika]] (splošno znana kot kromatična harmonika)
<center>
* [[diatonična harmonika|diatonične]] (s tipkami celih tonov in samo nekaterih poltonov)
harmonike

</center>
== Primerjava med klavirsko, diatonično in kromatično harmonike ==
| bgcolor="lightgray" | <center>[[File:Akordeon Morino V 120 De Luxe firmy Hohner.jpg|70x70px]] Klavirska</center>

| bgcolor="lightgray" | <center>[[Slika:Accordéon diatonique.jpg|70px]] Diatonična</center>
{| class=wikitable width=100%
| bgcolor="lightgray" | <center>[[Slika:Accordeon.JPG|70px]] Kromatična</center>
|-
|-
!
| bgcolor="lightgray" | Tipkovnica
! [[File:Akordeon Morino V 120 De Luxe firmy Hohner.jpg|70x70px]] Klavirska
| bgcolor="#FFCC99" | Tipke
! [[Slika:Accordéon diatonique.jpg|70px]] Diatonična
| bgcolor="#FFCC99" | Gumbi
! [[Slika:Accordeon.JPG|70px]] Kromatična
| bgcolor="#FFCC99" | Gumbi
|-
|-
! Tipkovnica
| bgcolor="lightgray" | <ol>Razporeditev
| Tipke
| bgcolor="#FFCC99" | Toni povrsti kakor pri vseh [[Klaviatura|klaviaturah]] oziroma v skladu z [[Glasbena teorija|glasbeno teorijo]], v dveh vrstah - celi toni v prvi in [[polton]]i v drugi vrsti.
| Gumbi
| bgcolor="#FFCC99" | Toni razvrščeni mešano v štirih (3 + 1) ali petih vrstah, nekateri odvisni od potega meha navzven ali navznoter (nekateri gumbi imajo dva tona)
| Gumbi
| bgcolor="#FFCC99" | Toni razporejeni v petih ali šestih vrstah, neodvisni od potega meha navzven ali navznoter
|-
|-
! Razporeditev
| bgcolor="lightgray" | <ol>Toni
| Toni povrsti kakor pri vseh [[Klaviatura|klaviaturah]] oziroma v skladu z [[Glasbena teorija|glasbeno teorijo]], v dveh vrstah - celi toni v prvi in [[polton]]i v drugi vrsti.
| bgcolor="#FFCC99" | 80 basna ima 34 tipk z toni od G do E3, 120 basna pa 37 tipk z toni od F do F3, oziroma 3 oktave
| Toni razvrščeni mešano v štirih (3 + 1) ali petih vrstah, nekateri odvisni od potega meha navzven ali navznoter (nekateri gumbi imajo dva tona)
| bgcolor="#FFCC99" | 3 vrste + 1 gumb: 32 gumbov z toni od ? ali 35 gumbov z toni od<br />3 vrste + 2 gumba: 39 gumbov z toni od ?<br />3 vrste + 3 gumbi: 40 gumbov z toni od ?<br />4 vrste: 48 gumbov z toni od ?
| Toni razporejeni v petih ali šestih vrstah, neodvisni od potega meha navzven ali navznoter
| bgcolor="#FFCC99" |
|-
|-
! Toni
| bgcolor="lightgray" | <ol>Registri
| 80 basna ima 34 tipk z toni od G do E3, 120 basna pa 37 tipk z toni od F do F3, oziroma 3 oktave
| bgcolor="#FFCC99" | Pri 80 basni 0, 3 ali 5 različnih registrov, pri 120 basni 10
| 3 vrste + 1 gumb: 32 gumbov z toni od ? ali 35 gumbov z toni od<br />3 vrste + 2 gumba: 39 gumbov z toni od ?<br />3 vrste + 3 gumbi: 40 gumbov z toni od ?<br />4 vrste: 48 gumbov z toni od ?
| bgcolor="#FFCC99" | /
|
| bgcolor="#FFCC99" | Podobno kot pri klavirski
|-
|-
! Registri
| bgcolor="lightgray" | <ol>Igranje
| Pri 80 basni 0, 3 ali 5 različnih registrov, pri 120 basni 10
| bgcolor="#FFCC99" | Nekoliko lažje začetniško učenje zaradi razporeditve tonov, večji razmaki prstov pri prijemih ob igranju
| /
| bgcolor="#FFCC99" | Nekoliko težje začetniško učenje, manjši razmaki prstov, saj so tudi oddaljeni toni sorazmerno blizu
| Podobno kot pri klavirski
| bgcolor="#FFCC99" | Kot pri diatonični
|-
|-
! Igranje
| bgcolor="lightgray" | Basi
| Nekoliko lažje začetniško učenje zaradi razporeditve tonov, večji razmaki prstov pri prijemih ob igranju
| bgcolor="#FFCC99" | Gumbi
| Nekoliko težje začetniško učenje, manjši razmaki prstov, saj so tudi oddaljeni toni sorazmerno blizu
| bgcolor="#FFCC99" | Gumbi
| Kot pri diatonični
| bgcolor="#FFCC99" | Gumbi
|-
|-
! Basi
| bgcolor="lightgray" | <ol>Razporeditev
| Gumbi
| bgcolor="#FFCC99" | 80 ali 120 basov v petih ali v šestih vrstah: glavni toni v 2. vrsti, drugi toni v 1. vrsti, durovi akordi v 3., molovi akordi v 4., durovi septakordi v 5. in molovi septakordi v 6. vrsti
| Gumbi
| bgcolor="#FFCC99" | 11 basov
| Gumbi
| bgcolor="#FFCC99" | Kot pri klavirski
|-
|-
! Razporeditev
| bgcolor="lightgray" | <ol>Toni
| 80 ali 120 basov v petih ali v šestih vrstah: glavni toni v 2. vrsti, drugi toni v 1. vrsti, durovi akordi v 3., molovi akordi v 4., durovi septakordi v 5. in molovi septakordi v 6. vrsti
| bgcolor="#FFCC99" |
| 11 basov
| bgcolor="#FFCC99" |
| Kot pri klavirski
| bgcolor="#FFCC99" |
|-
|-
! Toni
| bgcolor="lightgray" | <ol>Registri
|
| bgcolor="#FFCC99" |
|
| bgcolor="#FFCC99" |
|
| bgcolor="#FFCC99" |
|-
|-
! Registri
| bgcolor="lightgray" | Barve
|
| bgcolor="#FFCC99" | Enobarvne najpogosteje črna, sledijo bela in rdeča, meh navadno druge barve kot ohišje, pogosto bel, črn, moder
|
| bgcolor="#FFCC99" | Vzorci lesa, velikokrat narodni motivi, kot so rože (nageljni), lipov list, nasplošno pisana poslikava, meh enobarven, mavričen ali celo s kakšnim motivom (sliko)
|
| bgcolor="#FFCC99" | Kot pri klavirski
|-
|-
! Barve
| bgcolor="lightgray" | Velikost in teža
| Enobarvne najpogosteje črna, sledijo bela in rdeča, meh navadno druge barve kot ohišje, pogosto bel, črn, moder
| bgcolor="#FFCC99" |
| Vzorci lesa, velikokrat narodni motivi, kot so rože (nageljni), lipov list, nasplošno pisana poslikava, meh enobarven, mavričen ali celo s kakšnim motivom (sliko)
| bgcolor="#FFCC99" |
| Kot pri klavirski
| bgcolor="#FFCC99" |
|-
|-
! Velikost in teža
| bgcolor="lightgray" | Dostopnost/cena
|
| bgcolor="#FFCC99" |
|
| bgcolor="#FFCC99" |
|
| bgcolor="#FFCC99" |
|-
|-
! Dostopnost/cena
| bgcolor="lightgray" | Zastopanost v Sloveniji
|
| bgcolor="#FFCC99" | Pretežno koncertna harmonika (primer [[Marko Hatlak]], [[Luka Juhart]], [[Tomaž Rožanec]]), različne manjše zasedbe, harmonikarski kvarteti in orkestri, pogosta tudi v [[Narodno-zabavna glasba|narodnozabavni]] in [[Ljudska glasba|ljudski glasbi]] ([[Ansambel bratov Avsenik]], [[Vitezi celjski]], [[Slovenski zvoki]], [[Ansambel Ekart|Ekart]])
|
| bgcolor="#FFCC99" | Zelo priljubljena v [[Narodno-zabavna glasba|narodnozabavni]] in [[Ljudska glasba|ljudski glasbi]] ([[Ansambel Lojzeta Slaka]], [[Ansambel Franca Miheliča|Franca Miheliča]], [[Ansambel Tonija Verderberja|Tonija Vererberja]]), redkeje pri koncertiranju ([[Miha Debevec]], [[Denis Novato]])
|
| bgcolor="#FFCC99" | Koncertna harmonika, zelo redko v [[Narodno-zabavna glasba|narodnozabavni]] (primer [[Ansambel Vagabundi]], [[Ano ur'co al' pej dvej]], nekoč tudi [[Ansambel Lojzeta Slaka]]); sicer podobno kot pri klavirski
|-
|-
| bgcolor="lightgray" | Proizvajalci v Sloveniji
! Zastopanost v Sloveniji
| Pretežno koncertna harmonika (primer [[Marko Hatlak]], [[Luka Juhart]], [[Tomaž Rožanec]]), različne manjše zasedbe, harmonikarski kvarteti in orkestri, pogosta tudi v [[Narodno-zabavna glasba|narodnozabavni]] in [[Ljudska glasba|ljudski glasbi]] ([[Ansambel bratov Avsenik]], [[Vitezi celjski]], [[Slovenski zvoki]], [[Ansambel Ekart|Ekart]])
| bgcolor="#FFCC99" | 3 izdelovalci
| Zelo priljubljena v [[Narodno-zabavna glasba|narodnozabavni]] in [[Ljudska glasba|ljudski glasbi]] ([[Ansambel Lojzeta Slaka]], [[Ansambel Franca Miheliča|Franca Miheliča]], [[Ansambel Tonija Verderberja|Tonija Vererberja]]), redkeje pri koncertiranju ([[Miha Debevec]], [[Denis Novato]])
| bgcolor="#FFCC99" | več kot 100
| Koncertna harmonika, zelo redko v [[Narodno-zabavna glasba|narodnozabavni]] (primer [[Ansambel Vagabundi]], [[Ano ur'co al' pej dvej]], nekoč tudi [[Ansambel Lojzeta Slaka]]); sicer podobno kot pri klavirski
| bgcolor="#FFCC99" | 2
|-
! Proizvajalci v Sloveniji
| 3 izdelovalci
| več kot 100
| 2
|}
|}

== Navedki o harmoniki ==

{{navedek|Harmonika je inštrument, ki ima dušo - ima namreč meh.|40px|40px|[[Hazemina Đonlić]]|dokumentarec [[Harmonikarji (dokumentarec)|Harmonikarji]]}}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==


{{commonscat|Accordions}}
{{Kategorija v Zbirki|Accordions}}
{{Wikinavedek}}
* [[Bandoneon]]
* [[Bandoneon]]
* [[Seznam slovenskih izdelovalcev harmonik]]
* [[Seznam slovenskih izdelovalcev harmonik]]

Redakcija: 16:26, 22. avgust 2014

Koncertna klavirska harmonika

Harmonika je glasbilo, na katerega igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha. S tipkovnico nadziramo ton in višino glasu. Spada med aerofone (zrakovna glasbila). Sestavni deli harmonik so:

  • meh: dovaja zrak v glasilke.
  • melodijska omarica: običajno narejena iz lesa, nahaja se na desni strani harmonike. Ko pritisnemo na tipko, odpremo ventil.
  • basovska omarica: nahaja se na levi strani harmonike, ima veliko več ventilov, ker ima tudi več gumbovima poseben gumb za izprazniti zrak iz meha, ki nam ostane pri igranju
  • registri: spremenijo barvo tona, s čimer oponašajo lahko tudi druge instrimente, sicer pa za igranje niso nujno potrebni
  • jermeni: harmoniko fiksirajo, tako da instrumentalist lažje igra. Dva jermena si igralec nadene na rame, poseben manjši jermen še poveže nahrbtna jermena med sabo. Četrti jermen služi za opasanje leve roke k basovski omarici.

Delitev harmonik

  • kromatične (s tipkami vseh celih tonov in poltonov)
  • diatonične (s tipkami celih tonov in samo nekaterih poltonov)

Primerjava med klavirsko, diatonično in kromatično harmonike

Klavirska Diatonična Kromatična
Tipkovnica Tipke Gumbi Gumbi
Razporeditev Toni povrsti kakor pri vseh klaviaturah oziroma v skladu z glasbeno teorijo, v dveh vrstah - celi toni v prvi in poltoni v drugi vrsti. Toni razvrščeni mešano v štirih (3 + 1) ali petih vrstah, nekateri odvisni od potega meha navzven ali navznoter (nekateri gumbi imajo dva tona) Toni razporejeni v petih ali šestih vrstah, neodvisni od potega meha navzven ali navznoter
Toni 80 basna ima 34 tipk z toni od G do E3, 120 basna pa 37 tipk z toni od F do F3, oziroma 3 oktave 3 vrste + 1 gumb: 32 gumbov z toni od ? ali 35 gumbov z toni od
3 vrste + 2 gumba: 39 gumbov z toni od ?
3 vrste + 3 gumbi: 40 gumbov z toni od ?
4 vrste: 48 gumbov z toni od ?
Registri Pri 80 basni 0, 3 ali 5 različnih registrov, pri 120 basni 10 / Podobno kot pri klavirski
Igranje Nekoliko lažje začetniško učenje zaradi razporeditve tonov, večji razmaki prstov pri prijemih ob igranju Nekoliko težje začetniško učenje, manjši razmaki prstov, saj so tudi oddaljeni toni sorazmerno blizu Kot pri diatonični
Basi Gumbi Gumbi Gumbi
Razporeditev 80 ali 120 basov v petih ali v šestih vrstah: glavni toni v 2. vrsti, drugi toni v 1. vrsti, durovi akordi v 3., molovi akordi v 4., durovi septakordi v 5. in molovi septakordi v 6. vrsti 11 basov Kot pri klavirski
Toni
Registri
Barve Enobarvne najpogosteje črna, sledijo bela in rdeča, meh navadno druge barve kot ohišje, pogosto bel, črn, moder Vzorci lesa, velikokrat narodni motivi, kot so rože (nageljni), lipov list, nasplošno pisana poslikava, meh enobarven, mavričen ali celo s kakšnim motivom (sliko) Kot pri klavirski
Velikost in teža
Dostopnost/cena
Zastopanost v Sloveniji Pretežno koncertna harmonika (primer Marko Hatlak, Luka Juhart, Tomaž Rožanec), različne manjše zasedbe, harmonikarski kvarteti in orkestri, pogosta tudi v narodnozabavni in ljudski glasbi (Ansambel bratov Avsenik, Vitezi celjski, Slovenski zvoki, Ekart) Zelo priljubljena v narodnozabavni in ljudski glasbi (Ansambel Lojzeta Slaka, Franca Miheliča, Tonija Vererberja), redkeje pri koncertiranju (Miha Debevec, Denis Novato) Koncertna harmonika, zelo redko v narodnozabavni (primer Ansambel Vagabundi, Ano ur'co al' pej dvej, nekoč tudi Ansambel Lojzeta Slaka); sicer podobno kot pri klavirski
Proizvajalci v Sloveniji 3 izdelovalci več kot 100 2

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Harmonika.
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Harmonika
Stub icon

Ta članek o glasbilu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Predloga:Link FA

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Harmonika&oldid=4246774«