Dušan Velkaverh

Dušan Velkaverh
Osnovni podatki
Rojstvo	12. september 1943({{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) Georgetown
Smrt	1. februar 2016({{padleft:2016|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (72 let) Ljubljana
Slogi	pop
Poklic	glasbeni pisec, besedilopisec
Leta delovanja	1968-2011

Dušan Velkaverh (psevdonim: Peter Arnold), slovenski pisec besedil za popevke, * 12. september 1943, Georgetown, Gvajana † 1. februar 2016, Ljubljana, Slovenija.

Opus

Velkaverh je kariero tekstopisca začel na Slovenski popevki 1968. Veliko besedil je napisal pod psevdonim »Peter Arnold«, a predvsem v prvih letih njegovega ustvarjanja. Znan je predvsem kot avtor besedil največjih slovenskih glasbenih uspešnic 1970ih in 1980ih let, kot so »Dan ljubezni«, »Silvestrski poljub«, »Moja dežela«, »Vsak je sam«, »Marie, ne piši pesmi več«, »Ljubljančanke«, »Najlepše pesmi«, »Zelene livade s teboj« »Med iskrenimi ljudi«, »Mlade oči« itn. Skupno je ustvaril okrog 600 besedil, od tega je zares avtorskih okrog 350, ostalo pa so prevodi oziroma priredbe besedil drugih domačih in tujih avtorjev.

Med drugim je bil tudi dolgoletni vodja glasbene produkcije RTV Slovenija (direktor Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija). Bil je tudi direktor glasbene založbe Corona in na čelu združenja SAZAS. Preden je prišel prvič v Slovenijo, je živel na različnih koncih sveta. Z pisanjem besedil se je uveljavil zelo pozno in sicer šele pri 23 letih.

Veliko angleških pesmi kot naprimer »Danes mi je 16 let« je tudi prevedel v slovenščino, po vsej verjetnosti pa tudi »Sejem želja« (Scarborough Fair).

Vloga pri osamosvojitvi

Leta 1986 sta skupaj Janijem Golobom, ki je napisal glasbo, posebej za kratki oglasni film »Gostje prihajajo« kot osrednji oglas kampanje »Slovenija, moja dežela« napisala kultno pesem »Moja dežela«, ki so jo izvedli Oto Pestner in ob spremljavi še ženski vokalni ansambel Strune. Ta pesem in filmček naj bi bila nekakšnen povod in prvi korak na poti k osamosvojitvi Slovenije.

Leta 2011 so ob 20-letnici osamosvojitve izdali pesem z novim aranžmajem in še na novo dodanemu besedilu Velkaverha v izvedbi različnih slovenskih izvajalcev: Katrinas, Nuša Derenda, Omar Naber, Alenka Godec, Nuška Drašček, Hammo...

Besedila

Pesem	Leto	Izvajalec
»Danes mi je 16 let«		Lidija Kodrič
»Ljubi, ljubi, ljubi«	1969	Eva Sršen
»Mini Maxi«	1970	Bele vrane
»Pridi dala ti bom cvet«		Eva Sršen
»Silvestrski poljub«	1971	Alfi Nipič
»Mlade oči«	1972	Ditka Haberl
»Ptica vrh Triglava«		Braco Koren
»Ljubljančanke«		Janko Ropret
»Gvendolina«		Srce
»Med iskrenimi ljudmi«		Majda Sepe
»Maja z biseri«	1974	Janez Bončina
»Dan ljubezni«	1975	Pepel in kri
»Ti si rekla sonce«	1976	Ivo Mojzer ft Strune
»Bisere imaš v očeh«	1978	Oto Pestner ft Franjo Bobinac
»Brez ljubezni mi živeti ni«		Moni Kovačič
»Dan neskončnih sanj«	1980	Vlado Kreslin
»Marie, ne piši pesmi več«	1981	Hazard
»Vsak je sam«		Hazard
»Otroci pankrtov«		Hazard
»Najlepše pesmi«	1983	Hazard
»Nad mestom se dani«	1985	Ditka Haberl
»Zelene livade s teboj«		12. nadstropje
»Moja dežela«	1986	Oto Pestner ft. Strune
»Sabina«		Bazar
»Pustite nam ta svet«	1987	Vlado Kreslin
»Insieme: Evropa'92«	1990	Pepel in kri
»Svobodno sonce«	1992	Slovenski Band Aid
»Nekdo igra klavir«	1993	Čudežna polja
»Who's the real Kekec«	1999	Ali En
»Moja dežela '11«	2011	Katrinas, Derenda, Naber, Godec...

Življenjepis

Dušan Velkaverh se je 12. septembra 1943 rodil v Georgetownu, glavnem mestu Gvajane, kar pa ni nič nenavadnega. Njegov oče Branko Velkaverh, sicer iz Trbovelj, je bil kapitan dolge plovbe, njegova mati pa je bila Angležinja, po poklicu medicinska sestra in hči kolonialnega uradnika. Med 2. svetovno vojno se je njegov oče na ladji pridružil zavezniškim silam, tam pa so jo sovražniki na obali Južne Amerike torpedirali in poškodovali. Tako sta se njegov oče in mati spoznala leta 1942, ko je bil na zdravljenju. Leto kasneje se je jima je rodil Dušan.

Kmalu po njegovem rojstvu in kratkem bivanju v Gvajani se je družina najprej za kratek čas preselila v New York, hitro za tem pa v London, od koder pa so se kasneje po drugi svetovni vojni leta 1948 preselili v Beograd, kjer je oče dobil delo pomočnika ministra za pomorstvo. Kasneje pa so ga premestili še na Rijeko. Leta 1956 se tako preselijo v Slovenijo, katero Dušan obišče sploh prvič. Najprej so se preselili v Portorož, nato pa dokončno v Ljubljano, kjer je živel do smrti. Ker sta starša komunicirala v angleščini, mu je slovenski jezik sprva delal preglavice in tako se je slovenščine naučil šele pri trinajstih letih starosti. Pred tem je znal samo angleško in srbohrvaško. Leta 2007 prvič po 64 letih obišče rojstno hišo v Georgetownu.

Bil je član društva ljubiteljev praženega krompirja in društva ljubiteljev vrtnic, saj ni maral dejavnosti, ki imajo ideološko politično ozadje. Bil je tudi trikrat poročen.