Iglavci: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika 89.142.224.84 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 92.37.25.16 |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 24: | Vrstica 24: | ||
}} |
}} |
||
''' |
'''Iglavc''' ali '''storžnjaki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Pinophyta''') so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste [[golosemenke]]. |
||
To so bogato razvejana, pogosto [[smola|smolnata]] [[drevo|drevesa]], redkeje tudi [[grm]]i z večinoma [[les|olesenelim]] [[steblo]]m in številnimi majhnimi, iglastimi ali luskastimi [[rastlinski list|listi]], ki so prilagojeni na pomanjkanje vode. |
To so bogato razvejana, pogosto [[smola|smolnata]] [[drevo|drevesa]], redkeje tudi [[grm]]i z večinoma [[les|olesenelim]] [[steblo]]m in številnimi majhnimi, iglastimi ali luskastimi [[rastlinski list|listi]], ki so prilagojeni na pomanjkanje vode. |
||
Redakcija: 12:48, 19. marec 2018
| Iglavci Fosilni razpon: zgornji karbon - recentno | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
.JPG) | ||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||
| ||||||
| Redovi in družine | ||||||
|
Cordaitales † |
Iglavc ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
To so bogato razvejana, pogosto smolnata drevesa, redkeje tudi grmi z večinoma olesenelim steblom in številnimi majhnimi, iglastimi ali luskastimi listi, ki so prilagojeni na pomanjkanje vode.
Enospolni cvetovi so v različno oblikovanih storžih, ženski storži so večinoma oleseneli.
Evolucija
Prvi iglavci so v fosilnem zapisu, najdemo jih v poznem karbonskem obdobju (okoli 300 milijonov let p.n.š.) in verjetno so potomci Cordaitese. Rastline so se prilagodile tako, da niso tako odvisne od vode, Cvetni prah (ki jim omogoča da pride do oploditve brez vode) in semena, ki se lahko sama zasadijo.
Iglavci se ena izmed vrst, ki so preživele Permsko-triasno izumrtje.
Morfologija
Vsi živi iglavci so lesnate rastline, najpogostejša so drevesa, ki imajo ravno deblo in stranske vej. Veliko iglavcev izloča izrazito dišečo smolo za zaščito pred insekti, okužbami in glivičnimi okužbami ran (Fosilne smole otrdijo v oranžno barvo). Velikost zrelih iglavcev se giblje od manj kot en meter pa do več kot 100 metrov. Vsi iglavci na svetu so največja, najdebelejša in najstarejša živa bitija. Najvišji je v Coast Redwood (Sequoia sempervirens), z višino 115,55 metrov. Največji je Sequoia Giant (Sequoiadendron giganteum), s prostornino 1486,9 kubičnih metrov, najdebelejši ali drevo z največjim premerom debla je Montezuma Cypress (Taxodium mucronatum)z 11,42 metra v premeru. Najstarejši pa je Great Basin Bristlecone Pine (Pinus longaeva), ki šteje 4.700 let.
Zunanje povezave
