Babizem

Babizem je religija, ki se je začela 23. maja 1844 v perzijskem (danes iranskem Širazu), ko je Mirza Ali Muhammad izjavil, da je Bab (v arabščini »vrata«) - vrata do božanske resnice. Bab je rekel, da je enak Mohamedu in da so bili prejšnji preroki božanske manifestacije. Toda še večja manifestacija naj bi prišla 19 let kasneje (s tem tudi razkritje Svete Knjige - Bayan, ki naj bi izpodrinila Koran.)

Vera v Babizem je centrirana okoli Baba, ki velja kot ogledalo Boga. Babizem ima določene elemente islama in le-te je redefiniral. Predstavlja idejo, da je bil svet ustvarjen s 7 atributi:

• predestinacija,
• predeterminacija,
• volja,
• hotenje,
• pogubljenje in
• razodetje.

Števila igrajo pomembno vologo v babizmu - 19 je Bogu najprijetnejše število. Leto je tako razdeljeno na 19 mesecev, in vsak mesec je sestavljen iz 19 dni. V svetu je 19 članov, ki vodijo babistično skupnost. In Bab je tudi napovedal, da bo poteklo 19 let preden bo nova človeška manifestacija Boga prišla na Zemljo.

Rojstvo baha'i

Babizem je preživel usmrtitev Baba leta 1850 in njegov naslednik Mirza Husayn Ali Nuri se je leta 1863 razglasil za manifestacijo, o kateri je govoril Bab, in s tem vzpostavil novo religijo: baha'i. To je pripeljalo do shizme, ko se je mnogo babistov odločilo da bo sledilo Nuriju. Druga skupina, ki je ostala skupina pravih baistov, se je imenovala Azalis, po Nurijevem bratu Mirzi Yuhya Nuri Subh-i Azal, ki je bil v tistem času v turškem priporu na Cipru.

Babizem danes

Točno število babistov danes je zelo majhno: njihovo geografsko področje je omejeno na Uzbekistan. Vsako leto se vsi babisti med 11. in 42. letom starosti postijo en mesec (19 dni). Molitve niso obvezne, so samo priporočene, in so lahko izvedene brez obrednega umivanja. Ženske ne rabijo nositi rut in uživajo svobodo v razmerjih. Potovanja so omejena - še zlasti po morju.