Leonid I.

Leonid I
Kralj Šparte
Rojen	okoli 540 pr.n.št.
Kraj rojstva	Šparta
Oče	Anaksandrid II
Mati	neznana
Naslednik	Plejstarh
Kraj smrti	Termopile
Leto smrti	480 pr.n.št.
Kraljeva hiša	Agiad

Kralj Leonid I (starogrško Λεωνίδας) je bil špartanski kralj med 488 pr.n.št. do 480 pr.n.št.. Znan je predvsem kot poveljnik špartanske vojske v Bitki pri Termopilah v času grško-perzijskih vojn.

Družina

Leonidas je bil rojen okoli leta 520 pr.n.št., kralju Anaksandridu II, domenevnega potomca junaka Herakleja. Imel je mlajšega brata Kleombrota I in starejšega brata Dorieusa. Ker je oče imel dve ženi, je prav tako imel polbrata Kleomena I. Čeprav je Kleomen najverjetneje bil prvorojenec, je bil sin Anaksandridove druge žene, zato njegova pravica do prestola ni bila popolnoma utrjena. Prestol bi tako dobil Dorieus, kot njegov najstarejši sin v prvem zakonu. Kleomen je svojemu polbratu pokazal veliko podporo predvsem s tem, ko je podpiral svojega brata pri ekspedicijah. Dorieus je bil na eni izmed teh ubit in Kleomen je postal kralj.

Kleomen je imel pisano politično kariero, ki je vključevala dve obleganji Akropole v Atenah, vojno z Argosom in podkupovanje Delfskega preročišča, z namenom, da bi odstranil so-kralja Demarata. Kleomenova vladavina je vključevala mnogo nepričakovanih preobratov. V tem času je pridobil kar nekaj sovražnikov doma in zaveznike v tujini, zaradi česar je prišlo do ustavnih sprememb za omejitev pravic kraljev. Zavezniki so mu nehali slediti, saj so bili prevečkrat prevarani. Ne obstaja pa noben vir, ki bi govoril o vlogi Leonida ali o njegovem mnenju glede tveganega vladanja njegovega polbrata. Glede na zagrenjenost med Kleomenom in Dorieusom je Leonid najverjetneje bil bolj kritik, kot pa podpornik Kleomenovega vladanja.

Kleomen je naletel na novo oviro, so-kralja Demarata. Mnogo let sta drug drugemu uničevala načrte, kar je na koncu pripeljalo do tega, da sta bila oba kralja izgnana. Po izgnanstvu je Demarat odšel v Perzijo, kjer je postal osebni svetovalec kralja Kserksa, Kleomen pa je sčasoma dobil dovoljenje, da se je vrnil v Šparto. Tam pa so ga obtožili norosti in ga spravili v zapor pod ukazi njegovih polbratov, Leonida in Kleombrota. Kmalu za tem pa so ga naši mrtvega v svoji celici, s kosi mesa odrezanimi z njegovega telesa. Nikoli se ni izvedelo ali je zagrešil samomor, ali pa je šlo za umor. Kleomen je imel samo enega otroka, hčer Gorgo, poznejšo Leonidovo ženo.

Življenje

Leonidova vloga skozi čas vladanja Cleomenesa, je neodkrita. Kot državljan Šparte, je sodeloval v različnih kampanjah njegovega agresivnega starejšega brata. Najbolj presenetljivo pa je, da je sodeloval v kampanji proti Špartanskemu rivalu in nasprotniku, Argosu. Čeprav so Špartanci zmagali v bitki proti Argosovi vojski, naj bi Cleomenes nato dal ubiti stotine Argosovih vojakov, nad čimer so pobožni špartanski prebivalci pokazali veliko nezadovoljstvo. Preostalo prebivalstvo pa je nezadovoljstvo izrazilo, ko ni uspel osvojiti mesta Argos po končani bitki. Ni mogoče vedeti, na kateri strani javne razprave, ki je zajemala omenjene probleme, je bil Leonida. Najverjetneje pa je bil na strani svojega polbrata, saj drugače ne bi bilo verjetno, da bi mu bila zaupana vloga, za poveljevanje celotni grški vojski nekaj let kasneje. Bitka pri Termopilah je pokazala, da je razumel vojno boljše kot večina in da je poveljeval z vdano lojalnostjo svojih vojakov. S temi lastnostmi niso bili rojeni niti Špartanci, nobeden on njegovih starejših bratov jih ni imel. Najverjetneje pa je le te pridobil v kampanji pod Cleomenesom. Glede na nadaljnja dejanja je mogoče reči, da je Leonida podpiral večino prebivalstva, ki je zavrnilo Perzijske zahteve za pokoritev »Velikemu kralju«. Prav tako je zabeleženo, da so Špartanci perzijske veleposlanike vrgli v vodnjak in jim rekli, da si naj tam naberejo kolikor zemlje in vode želijo. Največje ocene glede starosti Leonida so bile okoli 42 let, ampak bi lahko bil tudi do 10 let mlajši. Bil je v takšnih letih, da bi bila sramota, da ne bi bil poročen. Plačati bi moral kazen, imel bi prepoved udeležbe na določene festivale in bil deležen javnega posmehovanja. Po smrti Cleomenesa je Leonida postal kralj , saj se je okoli leta 491 pr.n.št. poročil s svojo nečakinjo Gorgo. Poroke med strici in nečakinjami so bile zelo pogoste v Špartanskih kraljevih družinah. Leonidova mati je prav tako bila poročena s svojim stricem. Kot kralj, je Leonida bil vojaški poveljnik, prav tako pa tudi politični vodja.

Tako kot vsi ostali moški meščani Šparte, je Leonida moral prestati razne psihične in mentalne teste od svojega otroštva, ki so bili mišljeni kot priprave na to, da postane hoplit. Priprave so se imenovale Agoga To je bil obvezen del Špartanskega moškega življenja in režim, ki je trajal do starosti 60 let. V vojnih zadevah, je bilo pričakovati, da bo Špartanski kralj prvi v vrsti in zadnji za umik. Hopliti so bili oboroženi z okroglimi ščiti, sulico in železnim mečem. Za obrambo so nosili tudi bronasto čelado, prsni oklep in oklep, ki je obvaroval noge. Tradicionalno so špartanski hopliti nosili svetlo rdeča ogrinjala, katera je bila znana kot najbolj moška barva.

V bitki so uporabljali formacijo imenovano falanga, kjer so se postavili v ravne vrste neposredno drug poleg drugega, tako da so se ščiti prekrivali med sabo. Falanga pa je bila ranljiva predvsem s strani. Mnogi so jo poznali kot »tank« srednjega veka. V tej obliki bojevanja Špartanci niso imela para. Ne obstajajo nobeni dokazi, da so imeli lokostrelce. Prav tako niso imeli konjenice v večji količini, predvsem zaradi terena v Grčiji. Kljub svoji impresivni vojaški usposobljenosti, bi Leonida bil nič več kot pa ime na spisku Špartanskih kraljev, če ne bi perzijski imperij napadel Atene in Eritrejo.

2000 Špartancev je zapustilo Šparto ob polni luni in v roku 3 dneh, ko so Atene in Plataja dobili Bitko na Maratonskem polju, so prispeli v Atene. Kljub temu, da so bitko zamudili, je Leonida pridobil veliko informacij z ogledom bojišča in pogovorom z udeleženci, kar mu je čez 10 let zelo koristilo. Nekdanji kralj Demaratus je, ko je izvedel, da želi perzijski kralj Xerxes napasti Grčijo z vso silo, poslal svojim nekdanjim rojakom opozorilo, tako da je na les, ki je bil pod voskom za pisanje tabel, zapisal sporočilo. Perzijske zahteve so Grške države razdelile na dva dela, tiste, ki se bodo pokorile Perzijskim željam in tiste, ki bodo raje plačale z življenjem. Tisti, ki so se odločili, da se ne bodo pokorili, so načrtovali skupno obrambo. Ti pa so predstavljali le tretjino grških mestnih državic. Čeprav so Atene bile znane kot največje in najbogatejše mesto, so bili za voditelje zavezništva bili izvoljeni Špartanci. Po tem, ko se je poskus, da bi obranili položaj na severu izkazal za nesmiselnega, se je obrambno zavezništvo odločilo, da se bodo Perzijcem postavili po robu v Termopilah po kopnem in Artemisiumu po morju. Po Herodotu, naj bi Leonida malo udeležbo Grških vojakov v Bitki pri Termopilah, komentiral kot: »Če menite, da bi se moral zanašati na številke, potem niti celotna Grčija ni dovolj, saj je to le majhen del Perzijske drhali, ampak če se moram zanašati na pogum, potem je celo to število zelo primerno«. Leonida je s sabo vzel natanko 300 Špartancev, ki so bili znani kot elitna garda, katerih naloga je bila zaščititi kralja. Izbral pa je le te, ki so že imeli sina, kar napeljuje na to, da je Leonida pričakoval, da bo umrl s svojimi možmi v bitki. Da je to pričakoval, so pričale tudi njegove zadnje besede Gorgi: »Poroči dobrega moža in rodi dobre otroke«. V Bitki pri Termopilah, je Leonida na predlog Xerxesa, da bi ga naredil kralja vse Grčije odgovoril z: »Če bi razumel, kaj je častno v življenju, bi se izognil hrepenenju tistega, kar pripada drugim«. Ko je Xerxes zahteval, da odložijo svoje orožje, je preprosto odogovoril: »Pridi in jih vzami«.

Bitka pri Termopilah

Glavni članek Bitka pri Termopilah

Leonid je bil v času bitke pri Termopilah že zelo izkušen vojaški poveljnik, čeprav o njegovih prejšnjih vojaških pohodih ne vemo ničesar. Izbran je bil, da vodi majhno skupino špartanskih hoplitov, 300 izbranih moških, ki so že imeli potomce. Špartanci so v tem času imeli sveto praznovanje imenovano Karnija in tako teoretično ne bi smeli iti na vojni pohod, dokler se ne bi praznovanje končalo. Teh 300 Špartancev je bilo združenih z vojaki iz nekaterih drugih polis, končna sila ki se je spopadla s Perzijci, je torej štela okrog 7000 vojakov. Termopile, obmorsko ožino 150 km severno od Aten so izbrali za točko spopada [[Grčija|Grčije] zaradi dobre branljivosti. Grki so izkoristili prednost terena in svojih bojnih formacij ter tako uspeli zadržati Perzijce za dva dni, preden so bili izdani s strani lokalnega pastirja Efialta, ki je Perzijce po gorski poti pripeljal za grške bojne linije. Leonid je odslovil večino svojih sil in s seboj obdržal le Špartance, Tespijce in Tebance, ki so povečini vsi padli. Po porazu Grkov je Kserks zahteval, da se Leonidovo truplo obglavi, njegovo glavo pa nabije na kol. Sčasoma je bilo njegovo telo vrnjeno v Šparto, kjer je bil pokopan. Nasledil ga je njegov sin Plejstarh, osemnajsti kralj agiadske dinastije.

Čas po bitki

Leonidova žrtev, skupaj z njegovimi Špartanskimi hopliti, ni ustavila Perzijcev pri premiku vzdolž Grške obalo v Beocijo. Septembra leta 480 pr.n.št., je Atenska vojska porazila Perzijce v Bitki pri Salamini, po kateri so se Perzijci vrnili domov. Kljub temu je Leonidova žrtev dokazala špartansko pripravljenost za zaščito grškega sveta. Leonid je s svojo smrtjo dosegel trajno slavo. Štirideset let po bitki so Špartanci pridobili posmrtne ostanke Leonida ali vsaj ostanke, za katere so verjeli, da so njegovi. V njegovo čast so zgradili svetišče.

Viri

• http://www.humanities360.com/index.php/biography-king-leonidas-i-of-ancient-sparta-61285/ Arhivirano 2014-01-16 na Wayback Machine.
• http://elysiumgates.com/~helena/Leonidas.html
• http://www.yourdictionary.com/leonidas-i
• http://www.history.com/topics/leonidas
• http://www.ancient.eu.com/leonidas/
• http://www.heritage-history.com/www/heritage.php?Dir=characters&FileName=leonidas.php Arhivirano 2014-01-16 na Wayback Machine.

Glej tudi

• Šparta
• Dokumentarec o Bitki pri Termopilah