Konfucij
| 孔丘 Kong Qiu | |
|---|---|
 孔夫子 | |
| Rojstvo | 孔丘 28. september, 551 pr. n. št. Čufu[d], Lu[d] |
| Smrt | 479 pr. n. št. Si River[d], Lu[d][1] |
| Državljanstvo | Lu[d] |
| Poklic | filozof, učitelj, pisatelj |
| Obdobje | staroveška filozofija |
| Regija | Kitajska filozofija |
| Šola/tradicija | začetnik konfucionizma |
Glavna zanimanja | filozofija morale, socialna filozofija, etika |
Pomembne ideje | konfucionizem |
Vplivi | |
Vplival na
| |
Konfucij ali Kong Fu Zi (kitajsko 孔夫子, pinjin Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: učitelj/mojster Kong), starokitajski filozof, * tradicionalno 28. september 551 pr. n. št., država Lu (魯國), Kitajska, † 479 pr. n. št.
Življenjepis
Njegov oče je bil guverner Šantunga in tudi Konfucij ni bil nikdar daleč od administracije. Poročil se je, ko mu je bilo devetnajst let, nato pa naj bi opravljal manjše posle v administraciji. Ko je dopolnil 24 let, je umrla njegova mati in po tedanjih običajih je žaloval tri leta. To obdobje osame mu je dovolilo globok premislek in študij zgodovine. Tedaj naj bi si zadal nalogo oživeti njegovo nesrečno deželo.
Še preden je dopolnil trideset let, je postal znan kot veliki učitelj, toda v tistem času je bil še vedno zaposlen v administraciji in se je kasneje povzpel vse do vrhovnega sodnika v deželi Lu. Po izročilu mu je uspelo iztrebiti kriminal, tako da so ga tamkajšnji prebivalci izjemno častili.
Njegov vzpon ni bil po volji fevdalne gospode, ki je dosegla njegov izgon. Z nekaterimi učenci je lep čas obiskoval druge dežele, vse do 69 leta starosti, ko se je vrnil v Lu. Do tedaj naj bi, prav tako po izročilu, opravil večino svojega dela. Preostalih pet let je posvetil odam in drugim delom, v katerih je poudarjena vloga kitajske zgodovine.
Njegova filozofija
Njegova misel je temeljila na družbi, kakršna je obstajala v njegovih časih, to je na fevdalni strukturi, kakršna se je razvila med propadanjem čouskega kraljestva. Obračal se je predvsem na plemiče, sprejemal je tedanjo družbo in si je prizadeval v njenem okviru zgraditi konservativno ureditev, utemeljeno na visokem moralnem standardu.
Med drugim je zagovarjal izhodišče, da naj človek v družbi ne deluje zaradi koristi, temveč le zato, ker meni, da je tako prav in pošteno. Iz teh preprostih načel so njegovi učenci izdelali koherentni sistem filozofije, ki se imenuje konfucianstvo.
Človeštvo naj bi po tej šoli uravnavalo pet razmerij: (1) naklonjenost med očetom in sinom, (2) spoštovanje med vladarjem in podložnikom, (3) ljubezen med možem in ženo, (4) naklonjenost med starejšim in mlajšim bratom, (5) zvestoba med prijatelji.
Misel ne govori o univerzalni ljubezni, marveč o različnih stopnjah naklonjenosti in spoštovanja. Na tem temelji država, ki predstavlja moralno bitje. Vladar pa naj bo nraven človek, ki mora ravnati po strogem moralnem standardu.
Drugi aspekt konfucianstva je, da išče politični ideal v najbolj davni preteklosti, v zlatih časih mitičnih vladarjev Jao in Šun.
Konfucianstvo je imelo zelo velik vpliv na Kitajskem in v širši geografski regiji, kjer ga do določene mere še vedno ima.
Literatura
- Pareti, Luigi (1971): Zgodovina človeštva - Stari vek, II/2, DZS, Ljubljana.
- Wilson, Epiphanius (1995): The Wisdom of Confucius, Wings books, New York.
Glej tudi
Zunanje povezave
