Triglavski dom na Kredarici
(Jakob Aljaž sedi pod dimnikom)
Triglavski dom na Kredarici (2515 metrov) je najvišja slovenska planinska postojanka in najvišja slovenska meteorološka postaja. Nahaja se na manjši planoti tik pod vrhom Kredarice (2541 metrov). Zraven doma stoji kapela Marije Snežne, nekaj deset metrov pod njima pa se nahaja Ivačičeva jama.
Triglavski dom
Dom (2515 m) se nahaja tik pod vrhom Kredarice (2541 m), na grebenu med Rjavino in Triglavom v Julijskih Alpah. Prvi dom je bil zgrajen leta 1896 po zamisli Jakoba Aljaža, in nato povečan trikrat. Planinsko društvo Ljubljana — matica ga je povečalo 8. septembra 1909 in ob tej priliki je bila koča preimenovana v Triglavski dom. Majhna stara lesena koča iz leta 1896 je dobila prizidek proti severu in s tem novo kuhinjo, jedilnico, stranišče in deset sob. 8. avgusta 1954 so Triglavski dom ponovno povečali, saj se je pohodništvo in alpinizem po drugi svetovni voni zelo razmahnilo. Dom je dobil popolnoma novo, mogočno podobo. V povečani Kredarici je lahko udobno prenočevalo prek 200 skromnih gornikov. Še tretjič povečan, posodobljen in moderniziran je bil predan v uporabo 11. septembra 1983. Zgrajen in opremljen je bil velik trinadstropni prizidek in funkcionalno povezan s starim objektom. [1]
Dom ima 140 ležišč v 30 sobah in 160 skupnih ležišč v 8 prostorih. V petih gostinskih prostorih je 300 sedežev in dva točilna pulta, WC in umivalnice z mrzlo vodo so v vseh nadstropjih. V eni jedilnici je kmečka peč. Za vodo se uporablja kapnica, imajo tudi agregat za elektriko.
Dom je odprt celo leto. Redno je oskrbovan od konca junija do konca septembra. Izven sezone je delno odprt, obiskovalce oskrbijo meteorologi. Z njim upravlja Planinsko društvo Ljubljana-Matica.
PD Ljubljana-matica si prizadeva izboljšati ekološko stanje na Kredarici. Tako so za potrebe pridobivanja električne energije leta 1992 postavili na objekt prvih 20 sončnih celic. Sistem so z leti povečevali in ga leta 1998 dopolnili še z vetrnim generatorjem. Leta 1994 je bilo zgrajeno zunanje suho stranišče. Leta 1992 so vključili tudi GSM, sicer ima dom normalno telefonsko povezavo.
Meteorološka postaja
Meteorološka postaja Kredarica se nahaja na nadmorski višini 2514 m (koordinate: 46° 22' 46" severne zemljepisne širine, 13° 51' 14" vzhodne zemljepisne dolžine) in to v prizidku Triglavskega doma. Ograjeno področje z vremensko hišico leži ob pregibu slemena na južno stran le nekaj deset metrov od doma. Meritve padavin potekajo prav na vrhu Kredarice (2541 m), zaradi vetrovne lege je izmerjena količina padavin približno za polovico manjša od pričakovane glede na nadmorsko višino. Meteorološka postaja je tako najvišje stalno delovno mesto v Sloveniji.
Prve meritve je izvajal Anton Pekovec, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici že leta 1897, torej leto po odprtju koče, vendar le poleti, ko je bila koča oskrbovana. Takrat so bile meritve v gorah edini način za pridobitev podatkov v prostem ozračju, kasneje se je z uporabo radiosondnih meritev, radarja in satelita uporabnost visokogorskih postaj zmanjšala. Danes je postaja na Kredarici ključen vir informacij za napoved lokalnega vremena v visokogorju.
Prva ekipa profesionalnih meteorologov - opazovalcev je na Kredarico prišla avgusta 1954. Takrat je PD Ljubljana-Matica odstopila del prostorov v domu Hidrometeorološkemu zavodu RS (danes ARSO). Leta 1983 so ob povečanju doma tudi meteorologi dobili nove prostore. Leta 1994 je bila postavljena samodejna meteorološka postaja, leta 1998 pa so s postavitvijo prve vetrnice izboljšali oskrbo z električno energijo. Trenutno (podatek za leto 2004) je na postaji ekipa šestih opazovalcev, v načrtu je zmanjšanje na štiri[2].
Razgledi
Izpred Triglavskega doma na Kredarici so razkošni razgledi skoraj na vse strani. Proti vzhodu sta Kredarica in Rž, desno Veliki in Mali Pršivec, na drugi strani Krme greben od Debele peči do Draških vrhov, ki se na južno stran nadaljuje v ostenjih Tosca in Vernarja. Desno vidimo del Velega polja in v ozadju del Spodnjih Bohinjskih gora. Na zahodu se dviga Triglav, proti severu se od Triglavske severne stene zvrstijo Pihavec, Dovški Gamsovec, Prisojnik, Razor, Stenar, Dolkova špica, Škrlatica in Martuljške gore, blizu je Begunjski vrh, na severnem obzorju so vidne Karavanke, daleč za njimi pa ob lepem vremenu Visoke Ture.
Dostopi
- od Aljaževega doma v Vratih po Tominškovi poti 4 h (zelo zahtevna pot)
- od Aljaževega doma v Vratih po poti Čez Prag 3 h 30 min (Zahtevna pot)
- iz doline Kot 5 h
- iz doline Krma od Kovinarske koče 3 h 30 min (Lahka pot)
- iz Rudnega polja mimo Vodnikovega doma, čez Konjsko sedlo in Kalvarijo 5 h (Zahtevna pot)
Ture
- na Triglav (2864 m) 1h, zelo zahtevna pot (zavarovana plezalna pot)
Glej tudi
Viri
- ↑ Železar: [1]
- ↑ Tanja Cegnar, Jožef Roškar. »Meteorološka postaja Kredarica 1954–2004« (PDF).
{{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal=(pomoč)