Akutna odpoved jeter

Akutna odpoved jeter
Akutna odpoved jeter zaradi okužbe z virusom Marburg (nekroza jetrnega tkiva in sinusoidne krvavitve)
Specialnost	gastroenterologija, hepatologija, intenzivna medicina
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10	K72
MKB-9	570
eMedicine	article/177354
MeSH	D017114

Akutna odpoved jeter je pojav prenehanja funkcije jeter zaradi obsežne bolezenske okvare jetrnega tkiva, kmalu po pojavu prvih znakov jetrne bolezni (npr. zlatenice). Zaradi obsežne poškodbe jetrnega tkiva se jetrna funkcija zmanjša za 80 do 90 %, kar povzroči jetrno encefalopatijo in motnje v sintezi beljakovin v jetrih (katere merilo je določanje serumskega albumina in protrombinskega časa). Razvrstitev iz leta 1993 opredeljuje odpoved jeter kot hiperakutno, če se pojavi v enem tednu po nastopu prvih znakov jetrne bolezni, akutno, če se pojavi v 8 do 28 dneh, ter subakutno, če se pojavi v 4 do 12 tednih. Taka razvrstitev odraža dejstvo, da dinamika nastopa prenehanja jetrne funkcije pomembno vpliva na pričakovani izhod, dodaten pomemben dejavnik za prognozo pa je sam vzrok jetrne odpovedi.

Opredelitev

Akutna odpoved jeter je opredeljena kot hiter pojav disfunkcije jetrnih celic, ki povzroči koagulopatijo in motnje mentalnega statusa (encefalopatijo) pri bolniku brez predhodno poznane jetrne bolezni. Diagnoza akutne odpovedi jeter temelji na opredelitvi spremembe mentalnega statusa bolnika, koagulopatije, hitrosti nastopa in odsotnosti predhodne jetrne bolezni s pomočjo fizikalnega pregleda bolnika, laboratorijskih izvidov in bolnikove anamneze.^{str. 1557}

Jasna definicija »hitrega nastopa« jetrne disfunkcije je lahko vprašljiva; obstajajo različne dodatne razvrstitve stanja glede na čas, ki je potekel od nastopa prvih znakov jetrne bolezni do hude disfunkcije z encefalopatijo. Ena od razvrstitev opredeljuje akutno odpoved jeter kot nastop encefalopatije v obdobju 26 tednov od pojava prvih znakov jetrne bolezni. Nadalje razvršča akutno odpoved jeter v fulminantno odpoved jeter (nastop encefalopatije v roku 8 tednov) in subfulminantno odpoved jeter (nastop encefalopatije od 8 do 26 tednov po pojavu prvih znakov jetrne bolezni). Druga razvrstitev loči hiperakutno odpoved jeter (pojav v prvih 7 dneh) od akutne (pojav v 7 do 28 dneh) in subakutne (pojav v 28 dneh do 24 tednih).^{str. 1557}

Znaki in simptomi

Ob akutni odpovedi jeter se lahko pojavijo naslednji znaki in simptomi:

Virusi

Po ocenah je v svetu v okoli polovici primerov vzrok akutne ledvične odpovedi okužba z virusom hepatitisa A ali E. V sredozemskih in nekaterih azijskih državah je pogost vzrok okužba z virusom hepatitisa B.Drugi virusni povzročitelji, ki lahko povzročijo akutno odpoved jeter, so še virus herpesa simpleksa, citomegalovirus, virus Epstein-Barr, parvovirusi, ter virusi hemoragičnih mrzlic (na primer virusa denge in rumene mrzlice).

Zdravila

Pogost vzrok akutne odpovedi jeter je preveliko odmerjanje s paracetamolom; v večini primerov gre za namerno zastrupitev, pri do 30 % primerov pa je nenamerno. Dejavniki, ki povečajo dovzetnost posameznika za hepatotoksične učinke paracetamola, so redno uživanje alkohola, jemanje antiepileptičnih zdravil (zaradi indukcije jetrnih encimov) in slaba prehranjenost. Akutna odpoved jeter nastopi le pri okoli 2 do 5 % posameznikov, ki vzamejo prevelik odmerek paracetamola. Pri nekaterih zdravilih lahko sicer v redkih primerih pride do idiosinkratične reakcije, ki lahko povzroči tudi akutno odpoved jeter, običajno že po prvem odmerku. Med taka zdravila sodijo na primer nesteroidna protivnetna zdravila, halotan, kombinacija zdravil izoniazid/rifampicin, sulfonamidi, flutamid, natrijev valproat in karbamazepin. Akutno jetrno odpoved zaradi idisinkratske reakcije lahko povzroči tudi mamilo ekstazi.