Revolucije leta 1848
Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Revolucije leta 1848 v Franciji
V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionali e bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri.
Revolucije leta 1848 v habsburških deželah
V habsburški monarhiji se je na Dunaju 13. marca začela marčna revolucija. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je kancler, knez Klemens Lothar Metternich odstopil.
Revolucija se hitro širi po ostalih deželah monarhije. Tako se ta zgodi 15. marca v Budimpešti, 16. marca v Ljubljani ...
Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca Benetke in Milano razglasita neodvisnost.
Literatura
- Dowe, Dieter, ed. Europe in 1848: Revolution and Reform (Berghahn Books, 2000)
- Evans, R.J.W., in Hartmut Pogge von Strandmann, eds. The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction (2000)
- Langer, William. The Revolutions of 1848 (Harper, 1971)
- Rapport, Mike (2009), 1848: Year of Revolution ISBN 978-0-465-01436-1
- Robertson, Priscilla (1952), Revolutions of 1848: A Social History ISBN 0-691-00756-X
Glej tudi
Zunanje povezave
 | Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
