Pojdi na vsebino

Nikolaj Vasiljevič Kretov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Nikolaj Vasiljevič Kretov
Rojstvo12. julij 1773({{padleft:1773|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})
Smrt11. januar 1839({{padleft:1839|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) (65 let)
PripadnostRuski imperij Ruski imperij
Aktivna leta1793 - 1831
ČinGeneralporočnik
Oboroženi konfliktiRusko-švedska vojna (1788-1790)
Napoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
PriznanjaRed svetega Aleksandra Nevskega
Red svetega Vladimirja
Red svete Ane
Red rdečega orla
Red svetega Janeza Jeruzalemskega

Nikolaj Vasiljevič Kretov (rusko Николай Васильевич Кретов), ruski general, * 1773, † 1839.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

25. aprila 1785 je vstopil v Preobraženski polk in 29. marca 1789 je bil premeščen h konjenici. Naslednje leto je postal zastavnik in 23. oktobra 1798 še adjutant.

Sodeloval je v bojih s Švedi (1789-90) in s Poljaki (1794). 1. januarja 1793 je kot stotnik izstopil iz vojske in 23. februarja istega leta se je pridružil komisarski službi.

Leta 1797 se je vrnil v vojaško službo kot major Moskovskega dragonskega polka. Čez dve leti je sodeloval v italijansko-švicarski kampanji in 19. decembra istega leta je bil povišan v polkovnika; 31. decembra 1801 je bil upokojen s činom generalmajorja.

Ponovno je bil aktiviran 27. julija 1806 kot poveljnik Jekaterinoslavskega kirasirskega polka; odlikoval se je v bojih proti Francozom. Leta 1811 se je ponovno upokojil, a je bil v začetku leta 1812 ponovno reaktiviran kot poveljnik Jekaterinoslavskega kirasirskega polka. Pozneje je prevzel še poveljstvo 2. kirasirske divizije[1]. Sodeloval je v bojih leta 1813-14 in bil 15. septembra 1813 povišan v generalporočnika.

27. novembra 1823 je postal še senator, nakar je bil 14. marca 1831 dokončno upokojen.

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]