Nepjido
Nepjido နေပြည်တော် Nay Pyi Taw, Nay Pyi Daw | |
|---|---|
Glavno mesto | |
| Nepjido | |
 Pagoda Upatasanti | |
  Nepjido Lega v Mjanmarju | |
| Koordinati: 19°45′N 96°6′E / 19.750°N 96.100°E | |
| Država |  Mjanmar |
| Regija | Zveza območij Nepjido [1] |
| Okrožja | 8 mestnih okrožij |
| ustanovljeno | 2005 |
| naseljeno | 2008 |
| Upravljanje | |
| • predsedujoči | Tein Njunt |
| Površina | |
| • Skupno | 7.054,37 km2 |
| Nadm. višina | 115 m |
| Časovni pas | UTC+06:30 (MST) |
| Omrežna skupina | 067 |
| Spletna stran | url=http://travelnaypyitaw.org |
Nepjido (Naypjidaw) (burmansko နေပြည်တော်), tudi Nay Pyi Taw ali Naypyitaw ([ˈnaɪ̯pɪdaʊ̯], burmansko [nèpjìdɔ̀]) je od leta 2005 glavno mesto Mjanmarja.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]6. novembra 2005 je namesto Jangona glavno mesto postalo novo načrtovano mesto Nepjido, oddaljeno približno 300 km severno, tri kilometre zahodno od majhnega kraja Pjinmana. Ime ("sedež kraljev") je mesto dobilo 22. marca 2006. Razlog za prestavitev glavnega mesta naj bi bil dostopnost z vseh delov države in naj bi bilo zaradi osrednje lege primernejše kot prejšnje glavno mesto. O tem so začeli razmišljati že leta 2001.
27. marca 2006 je vlada prvič praznovala dan vojske v novem glavnem mestu. Pred izbranim občinstvom in ob strogem poročanju generala Tan Šveja je svetovna javnost prvič, čeprav cenzurirano, videla še nedokončane upravne stavbe. Na paradi je sodelovalo več kot 12.500 vojakov. Novo glavno mesto se je zelo hitro širilo. Leta 2010 je imelo mesto po uradnih podatkih že več kot milijon prebivalcev. Neodvisni opazovalci menijo, da jih je bistveno manj. [5]
Infrastruktura
[uredi | uredi kodo]Kot pri mnogih novih načrtovanih mestnih območjih je tudi to jasno razdeljeno na različne vladne četrti, stanovanjska območja, vojaška območja, nakupovalna središča, hotele in prostočasne dejavnosti. Vmes so umetna jezera, parki in široke ulice. Številne ugledne stavbe so bile že končane, npr. stavba mjanmarskega parlamenta.
Območje dveh kvadratnih kilometrov je bilo namenjeno za veleposlaništva in mednarodne ustanove.
Pagoda Upatasanti je bila odprta 2009 in je narejena po zgledu pagode Švedagon v Jangonu.
Imajo tudi igrišče za golf, živalski vrt in safaripark. Prav tako so zgradili letališče. [6]
Mesto je vmesna postaja na progi medkrajevnih avtobusov na poti Jangon–Mandalaj. Tudi mestna železniška postaja je na železniški progi Jangon–Mandalaj. Poleg tega je od tu povezava v Čaukpadaung. Vlak je pomembno prevozno sredstvo za sladkorni trs. [7]
Dogodki
[uredi | uredi kodo]- 5. do 7. junij 2013: 22. svetovni ekonomski forum za Vzhodno Azijo (Courageous Transformation for Inclusion and Integration)
- igre jugovzhodne Azije leta 2013
- 10. in 11. maj 2014: srečanje vrha voditeljev držav in vlad ASEAN
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Polovica širokega bulvarja -
Eno od krožišč -
Avtobusna postaja -
Glavni trg pri pagodi Upatasanti -
Vladni sprejem -
Pingvini v živalskem vrtu -
Planetarij -
Fontana v vrtovih -
Nočna tržnica Mjoma -
Hlutau
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »တိုင်းခုနစ်တိုင်းကို တိုင်းဒေသကြီးများအဖြစ် လည်းကောင်း၊ ကိုယ်ပိုင်အုပ်ချုပ်ခွင့်ရ တိုင်းနှင့် ကိုယ်ပိုင်အုပ်ချုပ်ခွင့်ရ ဒေသများ ရုံးစိုက်ရာ မြို့များကို လည်းကောင်း ပြည်ထောင်စုနယ်မြေတွင် ခရိုင်နှင့်မြို့နယ်များကို လည်းကောင်း သတ်မှတ်ကြေညာ«. Weekly Eleven News (v burmanščini). 20. avgust 2010. Pridobljeno 23. avgusta 2010.
- ↑ »News Briefs«. The Myanmar Times. Myanmar Consolidated Media. 20. marec 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. decembra 2018. Pridobljeno 1. aprila 2006.
- ↑ Pedrosa, Veronica (20. november 2006). »Burma's 'seat of the kings'«. Al Jazeera. Pridobljeno 21. novembra 2006.
- ↑ Department of Population, Myanmar.
- ↑ »Hort der weissen Elefanten und feldgrünen Könige. Besuch in Burmas unfertiger Hauptstadt Naypyidaw«. Neue Zürcher Zeitung. 5. januar 2011.
- ↑ Falksohn, Rüdiger (6. januar 2006). »Zeichen des Himmels«. Der Spiegel.
- ↑ Klinkmüller, Volker (2007). Myanmar. Ostfildern: Dumont. str. 245. ISBN 3-7701-6162-9.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Naypyidaw. In: International New Town Institute.
- Heike Klovert: Burmas Hauptstadt: Wenn Soldaten Stadtplaner spielen. In: Spiegel Online, 26. Januar 2015.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
