Mirsad Begić
Mirsad Begić | |
---|---|
Rojstvo | 31. januar 1953[1] (71 let) Glamoč[d] |
Državljanstvo | Slovenija Bosna in Hercegovina |
Poklic | kipar, risar, slikar |
Mirsad Begić, slovenski kipar in risar bosanskega rodu, * 31. januar 1953, Glamoč, Bosna in Hercegovina.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Mladenič je po končani osnovni šoli v rojstnem kraju zaključil srednjo šolo v Sarajevu (Umjetnička škola). Begić je kiparstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1979. Leta 1986 je pri kiparju, profesorju in akademiku Dragu Tršarju končal specialko. Med študijem se je redno izpopolnjeval v Zagrebu. Kontinuirano je obiskoval zlasti Gliptoteko. Dodatno se je šolal v Združenem kraljestvu. na St. Martin's School of Art (Anthony Caro). Kipar ustvarja v glini, mavcu, keramiki, bronu in različnih netipičnih materialih, od kosti, peska, voska do vrvi. Vse svoje ideje najprej skicira; riše celote in posamezne detajle. Oblikoval je tudi posamezne gledališke scenografije. Razstavljal je in razstavlja v Sloveniji in zunaj nje, od bivših republik Jugoslavije, v Nemčiji in vse do Japonske). Živi v Ljubljani.
Je avtor številnih javnih spomenikov in portretov po Sloveniji. Večina javnih postavitev je odlita v bron. V Slovenj Gradcu je naredil spomenik Jožetu Tisnikarju, v Komendi župniku Petru Pavlu Glavarju, na Ravnah kulturniku Francetu Sušniku, v Senožetih relief Antonu Aškercu, v Želimljem pisatelju in duhovniku Franu Saleškemu Finžgarju, v Sežani Srečku Kosovelu, v Ljubljani na Bregu spominski relief Žigi Zoisu. Njegovo delo so stranska vrata ljubljanske stolnice, kjer so upodobljeni ljubljanski škofi iz 20. stoletja (do leta 1996). Oblikoval je spomenik padlim bosanskim vojakom ob Soški fronti. V Münchnu je Begićev portretni spomenik slovenskega slikarja Antona Ažbeta. Predstavitev nastajanja tega spomenika je v spominski sobi Ažbetove rojstne hiše; eden od portretnih odlitkov je v Narodni galeriji. Begićev portret papeža Janeza Pavla II. je na ogled v ljubljanski cerkvi sv. Jožefa na Poljanah. Ljubljanska nadškofija hrani odličen bronast portret kardinala Franca Rodeta, tovarna Krka portret Borisa Andrijaniča. Begić je za Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo za nagrado oblikoval izvrstno portretno glavo Izidorja Cankarja. Februarja 2008 so v Kanalu ob Soči Galerijo Rika Debenjaka označili z bronasto portretno glavo znanega grafika in Begićevega učitelja na akademiji. Oblikoval je spominsko glavo Janeza Drnovška za Zagorje in septembra 2008 Vena Pilona za Ajdovščino. Za isti kraj je nastal tudi celopostavni spomenik duhovnika Terčelja. Leta 2010 je izdelal kip Jožeta Abrama in pesnika Tarasa Ševčenka, ki sta odlita v bron pritrjena na pročelje rojstne hiše duhovnika in planinca Abrama v Štanjelu. Lokacija je postala zbirališče ukrajinske diaspore vsakega marca ob obletnicah rojstva Ševčenka.[2][3] 30. avgusta 2010 so v Ljubljani ob Ljubljanici na Bregu postavili njegov spomenik s celopostavno figuro in s portretom župana Ivana Hribarja. V Ljubljani so pod Rožnikom pred vilo v nišo ob pročelju pritrdili portretno glavo dobrotnika slepih, Roberta Kollmanna. Leta 2015 je izdelal portret arhitekta Maksa Fabianija, postavljen na mrežno strukturo ob Roški cesti. Ob Poti blizu novega stadiona na robu Stožic stoji bronasta portretna glava pisatelja Petra Božiča. Po letu 2022 se po daljšem zdravljenju intenzivno ukvarja z risbo in reinterpretacijami svojih starejših zarisov zamisli, različic spomenikov, figur in portretov.
Leta 1997 je prejel Župančičevo nagrado. Leta 2000 je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus Ohraniti sanje.
Maja 2007 je bila organizirana razstava njegovih del v Galeriji Glesia v Prečni ulici v Ljubljani. Razstavljeno je bilo nadaljevanje ključnega ciklusa Ohraniti sanje, ki je bil pred leti odlično predstavljen v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevica na Krki. Novembra 2012 so Obalne galerije pripravile razstavo njegovih novejših del. Na Ljubljanskem gradu so v peterokotnem stolpu 6. marca 2013 odprli razstavo njegove amorfne oblike, obogatene z avtorsko postavitvijo in risbami. Manjša razstava risb je bila v galeriji Novak na ogled septembra 2023. Aprila 2024 so v Piranu predstavljene njegove risbe križanega. Maja 2024 so odprli njegove razstave risb v Dubrovniku, na Vrhniki (Sv. Trojica) in v Ljubljani.
Viri
[uredi | uredi kodo]Mirsad BEGIĆ, Risba kot izhodišče moje skulpture, diplomsko delo, ALUO. Ljubljana, 1979.
Andrej MEDVED, Mirsad Begić : kiparstvo de profundis, Koper, 1986.
Milček KOMELJ, Mirsad Begić, Ljubljana, 1993.
Milček KOMELJ, Mirsad Begić : ohraniti sanje : bron, terakota in risbe, Nova Gorica, 1994
Nadja Zgonik et alii, Pojmovnik slovenske likovne umetnosti po 1945, Ljubljana, 2009.
Enver Dragulj, Mirsad Begić, portret umjetnika, intervju z biografskimi podatki, YouTube, 17. september 2017.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Artists of the World Online, Allgemeines Künstlerlexikon Online, AKL Online — B: K. G. Saur Verlag, Verlag Walter de Gruyter, 2009. — ISSN 2750-6088 — doi:10.1515/AKL
- ↑ Mezinec, Petra (5. september 2017). »Ukrajino in Kras je povezal Josip Abram«. primorske.svet24.si. Primotske novice. Pridobljeno 13. maja 2024.
- ↑ Uršič Zupan, Marica (27. junij 2010). »Ukrajinci so bili vir navdiha Slovencem«. primorske.svet24.si. Primorske novice. Pridobljeno 13. maja 2024.