Orjaški dežnik
| orjaški dežnik | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Kraljestvo: | Glive |
| Oddelek: | Prostotrosnice |
| Razred: | Listarice |
| Red: | Listarji |
| Družina: | Kukmarke |
| Rod: | Macrolepiota |
| Vrsta: | M. procera
|
| Dvočlensko ime | |
| Macrolepiota procera (Scop.) Singer (1948) | |
| ||||||||||||||||
Orjaški dežnik (znanstveno ime Macrolepiota procera) je užitna goba iz rodu Macrolepiota (dežniki).
Opis
[uredi | uredi kodo]Orjaški dežnik zraste do 50 cm v višino, odrasli primerki pa imajo klobuk do premera 30 cm. Mlade gobe imajo stožčast klobuk, ki se kasneje odpre in dobi kroglasto obliko, preden se dokončno razpre in postane raven. Mlade gobe imajo sprva klobuk enotno rdečkaste barve, kasneje pa postane luskast.
Spodnja stran klobuka je bele barve, in je posejana z velikimi lističi v katerih je bel trosni prah. Pri starih gobah postanejo lističi na spodnjem robu rjavkaste barve in so neredko rahlo pegasti. Lističi se ne dotikajo beta gobe.
Bet je na spodnjem delu gomoljasto odebeljen ter pri mladih gobah poln, pri starih pa oleseni in postane votel. Na betu je velik premičen obroček bele barve, ki je na robovih puhast. Do dveh tretjin je bet zaradi trgajoče ovojnice sivo pegast, zadnja tretjina pa je bela do svetlo siva.
Meso gobe je belo in milega okusa, bet pa pri odraslih primerkih postane žilav in je neuporaben. Orjaški dežnik je cenjena goba, največkrat pa se pripravlja le panirano ocvrte klobuke. Surova goba lahko povzroči prebavne motnje.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Največkrat raste v skupinah v listnatih in mešanih gozdovih, na robu gozda ter po travnikih. Je dokaj pogosta gobja vrsta, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Orjaški dežnik v Wikimedijini zbirki- Orjaški dežnik na gobe.si
- Pojavnost v Sloveniji
- Macrolepiota procera na Species Fungorum
- Macrolepiota procera na iNaturalist
