Župnija Brestanica
| Župnija Brestanica | |
|---|---|
_(3979213371).jpg) Bazilika Lurške Matere Božje v Brestanici. | |
| Država |  Slovenija |
| Sedež | Cesta prvih borcev 8 a 8280 Brestanica |
| Župnijska cerkev | Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica |
| Posvetitev | Lurška Mati Božja |
| Veroizpoved | Rimskokatoliška |
| Uprava | |
| Dekanija | Videm ob Savi |
| Naddekanat | Savski naddekanat |
| Škofija | Celje |
| Metropolija | Maribor |
| Vodstvo | |
| Škof | Maksimilijan Matjaž |
| Župnik | Tomaž Šojč |
| Duhovni pomočnik | Jože Špes |
| Drugo | |
| Znani župljani | Simon Ašič, Jožef Cerjak, Anton Medved, Janez Nanut |
| Sosednje župnije | Sevnica, Senovo, Videm ob Savi |
| Splet | |
| Uradna stran | zupnijabrestanica.si |
Župnija Brestanica je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Videm ob Savi Škofije Celje.
Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del Savskega naddekanata Škofije Maribor. Konec 18. stoletja se je iz nje izločila Župnija Koprivnica, leta 1964 pa še Župnija Senovo.
Od leta 1881 so v Brestanici delovali tudi menihi trapisti, ki so na Gradu Rajhenburg imeli Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg. Znani so bili predvsem po svoji tovarni čokolade in likerja, pa tudi po naprednem mehaniziranem kmetijstvu. Ob okupaciji leta 1941 je nacistična oblast menihe izgnala, na samostanskem kompleksu pa ustanovila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev v Sloveniji.[1] Po vojni so se menihi vrnili za dve leti, nakar je leta 1947 komunistična oblast vse njihovo premoženje nacionalizirala, menihi pa so se ponovno razkropili.
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]| # | Slika | Cerkev | Kraj |
|---|---|---|---|
| 1. |  |
Bazilika Lurške Matere Božje (župnijska cerkev) |
Brestanica |
| 2. |  |
Cerkev sv. Ahaca | Stranje |
| 3. | |
Cerkev sv. Antona | Gorenji Leskovec |
| 4. |  |
Cerkev sv. Boštjana | Brestanica |
| 5. | |
Cerkev sv. Duha | Gorica pri Raztezu |
| 6. |  |
Cerkev sv. Kancijana | Rožno |
| 7. | |
Cerkev sv. Križa | Armeško |
| 8. |  |
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata | Brestanica |
| 9. |  |
Cerkev sv. Petra in Pavla (nekdanja župnijska) |
Brestanica |
| 10. | |
Cerkev Vseh svetnikov | Poklek nad Blanco |
Poleg omenjenih objektov se nahajata v gradu Rajhenburg še dve kapeli sv. Nikolaja (romanska in gotska), ki nista bogoslužni.
Cerkev Marijinega vnebovzetja na Čanju na Grački Gori spada pod Župnijo Sevnica, stoji pa na meji med župnijama. Maše na tej podružnici izmenično vodita sevniški in brestaniški župnik.
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Batista, Eva. »Grad Rajhenburg«. DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Pridobljeno 1. septembra 2011.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Zupnijabrestanica.si, uradna stran
- Družina.si
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |