Pojdi na vsebino

Studio Ghibli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Ghibli)
Studio Ghibli, Inc.
株式会社スタジオジブリ
Tipanimacijski filmski studio
Panogamediji in zabava
Ustanovitev1985
UstanoviteljHajao Mijazaki in Isao Takahata
SedežKoganei, prefektura Tokio, Japonska
Ključni ljudjeHayao Miyazaki
Isao Takahata
Tošio Suzuki
Produktianimirani filmi (anime)
Št. zaposlenih280 (2022) Uredi v Wikpodatkih
Spletna stranwww.ghibli.jp

Studio Ghibli Inc. (japonsko 株式会社スタジオジブリ, Kabushiki-kaisha Sutajio Jiburi) je japonski animacijski studio, ki sta ga leta 1985 ustanovila animatorja Hajao Mijazaki in Isao Takahata, takrat zaposlena pri produkcijski hiši Toei-Doga.[1]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Prvi Ghiblijev celovečerni film, Nausicaä iz Dežele vetra (風の谷のナウシカ, Kaze no tani no Naushika) je bil izdan že leto pred tem. Financiral ga je Jasujoši Tokuma, predsednik založniške hiše Tokuma Šoten. Tokuma je ustanoviteljema prepustil popolno umetniško svobodo, kar se mu je obrestovalo že takoj na začetku. Nausicaä je bil na Japonskem velik hit, ki si ga je v kinih ogledalo več kot milijon gledalcev, dobro pa je bil sprejet tudi pri kritikih.[1] Na podlagi tega uspeha je bil Studio Ghibli tudi formalno ustanovljen kot podružnica založbe, z izvršnim direktorjem Tošiem Suzukijem na čelu.

Izvor imena

[uredi | uredi kodo]

Ime »Ghibli«, ki ga je izbral Mijazaki, ponazarja njegovo frustracijo nad takratno animejsko produkcijo, zaradi katere sta ustanovitelja šla na svoje, hkrati pa tudi njegovo navdušenje nad starinskimi letali in Sredozemljem. Ime izhaja iz kodnega naziva za italijansko izvidniško letalo Caproni CA-309 iz druge svetovne vojne, ta pa iz libijske besede za vroč jugo.[2] To po Mijazakijevih besedah simbolizira vlogo studia kot »vroč veter, ki bo zapihal v svetu japonske animacije«.[1][3]

Vzpon

[uredi | uredi kodo]

Ustvarjalna politika je bila sprva takšna, da je studio v trenutni projekt vložil vsa svoja sredstva in energijo in če bi bil izdelek polomija, bi to pomenilo njegov konec. Tako so nastali prvi štirje celovečerni animeji in vsak od njih je povečal ugled ter prepoznavnost studia. Leta 1989 pa je izšel njihov dotlej najuspešnejši celovečerec, Kikina dostavna služba (魔女の宅急便, Majo no Takkyūbin), ki je bil uspešnica leta na Japonskem in studiu prinesel več prihodkov kot vsi dotedanji filmi skupaj. Improvizirani pogoji, v katerih je deloval studio, niso bili več zadostni. Mijazaki je prepričal vodstvo matičnega podjetja da mu odobri dodatna sredstva in studio je zaposlil dodatne animatorje, vzpostavil šolo animacije ter zgradil nove prostore, ki so zamenjali najete pisarne.[1]

Studio Ghibli še vedno ustvarja skoraj izključno celovečerne animeje, kar predstavlja bistveno večje poslovno tveganje kot pri konkurenčnih studiih.[1] Kljub temu so njihovi filmi po pravilu izredno dobro sprejeti na Japonskem, studio pa ima veliko zaslug tudi za popularizacijo animejev med najširšim občinstvom na Zahodu. Prva mednarodno distribuirana uspešnica studija je bil anime Princesa Mononoke (もののけ姫, Mononoke-hime) iz leta 1997, visokoproračunska fantazijska saga o človekovem odnosu do okolja, postavljena v srednjeveško Japonsko. Princesa Mononoke je podrl rekord zaslužka v japonskih kinematografih, saj je v sedmih mesecih prinesel 150 milijonov dolarjev prihodkov.[4] Kot prvi klasični anime je bil predvajan v Sloveniji (leta 2000 v okviru festivala Liffe), a v rednem kino programu dve leti kasneje ni bil uspešen. Tudi v ZDA je bil deležen mešanega odziva javnosti, predvsem zaradi kompleksnosti in temačnih motivov, kakršnih zahodnih risank vajeno občinstvo ni pričakovalo.

Leta 2001 je izšel Ghiblijev do sedaj najuspešnejši anime, Čudežno potovanje (千と千尋の神隠し, Sen to Chihiro no Kamikakushi). Še pred premiero v ZDA je prinesel 200 milijonov dolarjev prihodkov in je do danes finančno najuspešnejši film vseh časov na japonskem (Princesa Mononoke je na tretjem mestu, drugi pa je ameriški film Titanik). Anime je bil nepričakovano nominiran za oskarja za najboljši animirani film in ga na podelitvi leta 2002 tudi prejel, kljub temu, da ga distributer (The Walt Disney Company) ni posebej promoviral. Bil je tudi prvi animirani film v zgodovini, ki je na Berlinalu prejel glavno nagrado - zlatega medveda.[5]

Studio Ghibli danes

[uredi | uredi kodo]

Družba za gospodarske analize NiikeiPB Consulting je v svoji raziskavi Brand Japan 2008 ugotovila, da je blagovna znamka Studio Ghibli druga po prepoznavnosti in priljubljenosti na Japonskem v kategoriji podjetij, ki poslujejo neposredno s potrošniki.[6] Trenutni predsednik studia je od 1. februarja 2008 Kodži Hošino, nekdanji predsednik japonske podružnice The Walt Disney Company, ki je položaj prevzel od Tošia Suzukija.[7]

Studiev zadnji anime je Miyazakijev Ponjo na skali ob morju (崖の上のポニョ, Gake no Ue no Ponyo), ki je na Japonskem izšel 19. julija 2008. Gre za priredbo Andersenove pravljice Mala morska deklica. Ghiblijevi (posebej Mijazakijevi) animeji so vedno vsebovali zahodnjaške motive, Ponjo pa je tretji v seriji najnovejših animejev, ki so nastali neposredno po literarni predlogi zahodnih avtorjev - Čarovnik Howl in gibljivi grad (ハウルの動く城, Hauru no Ugoku Shiro, 2004) je bil posnet po istoimenskem romanu britanske pisateljice Diane Wynne Jones, Zgodbe iz Zemljemorja (ゲド戦記, Gedo Senki, 2006), ki ga je režiral Hajaov sin Gorō, pa po istoimenski seriji romanov ameriške pisateljice Ursule K. Le Guin. Glasbo za večino studievih animejev (vse Hajaove) ustvarja skladatelj Joe Hisaiši.

Vse naslove v tujini distribuira The Walt Disney Company oz. njegova podružnica Miramax Films. Studio Ghibli je znan po tem, da ne dovoli nikakršnega prirejanja svojih filmov za tuje trge. Takšna stroga politika je posledica ravnanja z animejem Nausicaä iz Dežele vetra; pri The Walt Disney Company, ki so odkupili pravice za distribucijo vseh (tudi starejših) naslovov, so anime drastično spremenili za ameriški trg (izdan je bil pod naslovom Warriors of the Wind - Bojevniki vetra). Izrezanih je bilo več prizorov, pri ustvarjanju dialogov v angleščini pa so bistveno spremenili celotno zgodbo. Ko je odgovorni pri Miramaxu predlagal, da bi prilagodili tudi Princeso Mononoke, je od producenta prejel avtentično katano s preprostim sporočilom: »No cuts« (»Nobenega rezanja«).[8]

Filmografija

[uredi | uredi kodo]

Celovečerni animeji

[uredi | uredi kodo]
Film Izvirni naslov Premiera Režiser Opombe
Nausicaä iz Doline vetra 風の谷のナウシカ, Kaze no Tani no Naushika 11. marec 1984 Hajao Mijazaki pred ustanovitvijo studija
Laputa: Grad na nebu 天空の城ラピュタ, Tenkū no Shiro Rapyuta 2. avgust 1986 Hajao Mijazaki
Grob kresničk 火垂るの墓, Hotaru no Haka 16. april 1988 Isao Takahata Predvajan skupaj z Moj sosed Totoro
Moj sosed Totoro となりのトトロ, Tonari no Totoro 16. april 1988 Hajao Mijazaki Predvajan skupaj z Grobom kresničk
Kikina dostavna služba 魔女の宅急便, Majo no Takkyūbin 29. julij 1989 Hajao Mijazaki
Šele včeraj おもひでぽろぽろ, Omoide Poro Poro 20. julij 1991 Isao Takahata
Porco Rosso 紅の豚, Kurenai no Buta 18. julij 1992 Hajao Mijazaki
Morski valovi 海がきこえる, Umi ga Kikoeru 5. maj 1993 Tomomi Močizuki televizijski film; tudi pod naslovom Slišim lahko morje
Pom Poko 平成狸合戦ぽんぽこ, Heisei Tanuki Gassen Ponpoko 16. julij 1994 Isao Takahata
Če dobro prisluhneš 耳をすませば, Mimi o Sumaseba 15. julij 1995 Jošifumi Kondo
Princesa Mononoke もののけ姫, Mononoke-hime 12. julij 1997 Hajao Mijazaki
Moji sosedje Yamade ホーホケキョとなりの山田くん, Hōhokekyo Tonari no Yamada-kun 17. julij 1999 Isao Takahata
Čudežno potovanje 千と千尋の神隠し, Sen to Chihiro no Kamikakushi 27. julij 2001 Hajao Mijazaki
Maček se vrača 猫の恩返し, Neko no Ongaeshi 20. julij 2002 Hirojuki Morita
Čarovnik Howl in gibljivi grad ハウルの動く城, Hauru no Ugoku Shiro 20. november 2004 Hajao Mijazaki
Zgodbe iz Zemljemorja ゲド戦記, Gedo Senki 29. julij 2006 Gorō Mijazaki
Ponyo ob morju 崖の上のポニョ, Gake no Ue no Ponyo 19. julij 2008 Hajao Mijazaki
借りぐらしのアリエッティ, Karigurashi no Arietti 17. julij 2010 Hiromasa Jonebajaši produciral Studio Ghibli za Toho Co.
Zaveje veter 風立ちぬ, Kaze Tachinu 20. julij 2013 Hajao Mijazaki
Zgodba princese Kaguya かぐや姫の物語, Kaguya-hime no Monogatari 23. november 2013 Isao Takahata
Ko je Marnie bila tam 思い出のマーニー, Hepburn: Omoide no Mānī 19. julij 2014 Hiromasa Jonebajaši
Rdeča želva La Tortue Rouge; レッドタートル ある島の物語, Reddo Tātoru 18. maj 2016 Michaël Dudok de Wit koprodukcija z več francoskimi studii
アーヤと魔女, Āya to Majo 30. december 2020 Gorō Mijazaki
Deček in čaplja 君たちはどう生きるか, Kimitachi wa Dō Ikiru ka 14. julij 2023 Hajao Mijazaki

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Delaney S. (12. avgust 2001). »The magic of Manga« (v angleščini). The Observer. Pridobljeno 6. septembra 2009.
  2. ↑ »Animeus simpatikus«. Joker 137, december 2004.
  3. ↑ »The Birth of Studio Ghibli«, Nausicaä of the Valley of the Wind DVD, Walt Disney Home Entertainment, 2005.
  4. ↑ Stewart B. Princess Mononoke. Allmovie.com. Pridobljeno 6.9.2009.
  5. ↑ Johnson G.A. (3. februar 2005). »Worldwide, Asian films are grossing millions. Here, they're either remade, held hostage or released with little fanfare« (v angleščini). The San Francisco Chronicle. Pridobljeno 6. septembra 2009.
  6. ↑ Tabela: najboljših 40 blagovnih znamk na Japonskem Arhivirano 2009-02-05 na Wayback Machine.. NiikeiPB Brand Japan 2008. Pridobljeno 7.9.2009.
  7. ↑ »Ghibli Head Suzuki Steps Down, Remains as Producer« (v angleščini). Anime News Network. Pridobljeno 7. septembra 2009.
  8. ↑ Brooks X (14. september 2005). »A god among animators (intervju s Hayaom Miyazakijem)« (v angleščini). The Observer. Pridobljeno 6. septembra 2009.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Predloga:Studio Ghibli

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Studio_Ghibli&oldid=6078846«