Pojdi na vsebino

Hrvaška kuna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Kuna (valuta))
Hrvaška kuna
hrvatska kuna (hrvaško)
Bankovec za 200 kunKovanec za 1 kuno
ISO 4217
KodaHRK
Denominacije
Podenota
 1/100lipa
Simbolkn
Bankovci
 Pogosto uporab.10, 20, 50, 100, 200, 500, 1000 kun
 Redko uporab.5 kun
Kovanci
 Pogosto upor.5, 10, 20, 50 lip, 1, 2, 5 kun
 Redko uporab.1 in 2 lipi, 25 kun
Demografija
Datum uvedbe1994
Nadomeščahrvaški dinar
Datum umika1. januar 2023
Nadomeščeno zevro
Uporabniki Hrvaška
Izdajanje
Centralna bankaHrvaška narodna banka
TiskarnaGiesecke & Devrient
KovnicaHrvaški denarniški zavod
Infopolje prikazuje zadnje stanje pred zapadlostjo valute.

Kuna (mednarodna koda HRK, oznaka kn) je bila pred uvedbo evra uradna valuta na Hrvaškem. Ena kuna se deli na sto lip.

Hrvaška kuna je leta 1994 zamenjala hrvaški dinar, ki je bil prehodno plačilno sredstvo od leta 1991. Z vstopom v Evropsko unijo je Hrvaška postala obvezana k uvedbi evra. Julija 2020 je država vstopila v evropski tečajni mehanizem ERM-2, 1. januarja 2023 pa je Hrvaška kune nadomestila z evrom.[1]

Januarja 2022 je menjalni tečaj znašal okoli 7,53 kune za en evro.[2] Hrvaške kune izdaja Hrvaška narodna banka.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ime »kuna« izhaja iz srednjega veka, v katerem se je krzno kune uporabljalo kot plačilno sredstvo. V srednjeveškem hrvaškem kraljestvu je obstajal davek, imenovan kunovina ali marturina, ki so ga kmetje sprva plačevali v kunjih kožah. V 13. in 14. stoletju so hrvaški bani in hercegi kovali lasten denar, imenovan banovac ali banica, na katerem je bila upodobljena kuna kot heraldični simbol Kraljevine Slavonije. Ustaška Neodvisna država Hrvaška je leta 1941 uvedla valuto kuno, razdeljeno na 100 banic, ki je izginila leta 1945 z ustanovitvijo nove Jugoslavije in uvedbo jugoslovanskega dinarja.[3][4][5]

Po osamosvojitvi Hrvaške od SFR Jugoslavije so novo trajno valuto najprej nameravali imenovati »kruna« (krona) in podenoto »banica«; imeni sta bili nato spremenjeni v kuno in lipo.[5] Sodobna kuna je prišla v uporabo 30. maja 1994, na hrvaški dan državnosti. Zamenjala je hrvaški dinar s tečajem 1000 hrvaških dinarjev za 1 kuno. Prehodno obdobje z uporabo obeh valut je trajalo od 30. maja do 31. decembra 1994.[4]

Od uvedbe je bila kuna vezana na nemško marko. Ko je marko zamenjal evro, je vezava kune prešla nanj. Ob hrvaški pridružitvi ERM-2 je bil srednji tečaj nastavljen na 1 € = 7,53450 kune.[1] Ob menjavi uradne hrvaške valute kune v evro 1. januarja 2023 je menjalni tečaj znašal 1 eur = 7,53450 kune.[6]

Kovanci

[uredi | uredi kodo]

Izdajajo se kovanci v vrednostih 1, 2, 5, 10, 20 in 50 lip ter 1, 2, 5 in 25 kun. Zaradi majhne vrednosti so kovanci za 1 in 2 lipi redko uporabljeni. Čeprav so še vedno zakonito plačilno sredstvo, se od leta 2009 ne izdajajo v obtok in se kujejo le še za numizmatične komplete.[7][8]

Kovance je oblikoval hrvaški akademski kipar Kuzma Kovačić.[9] Na zadnji strani kovancev za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 lip so upodobljene rastline, na kovancih za 1, 2 in 5 kun pa živali. Kovanci, izdani v lihih letih, imajo izpisana hrvaška imena rastlin in živali, izdani v sodih letih pa znanstvena.[10]

Videz Vrednost Premer Masa Sestava Motiv na zadnji strani Prva izdaja
[1] 1 lipa 17 mm 0,7 g zlitina aluminija in magnezija koruza (KUKURUZ / ZEA MAYS) 1993
[2] 2 lipi 19 mm 0,92 g zlitina aluminija in magnezija vinska trta (VINOVA LOZA / VITIS VINIFERA) 1993
[3] 5 lip 18 mm 2,5 g jeklo s prevleko zlitine bakra in cinka (medenine) dob (HRAST LUŽNJAK / QUERCUS ROBUR) 1993
[4] 10 lip 20 mm 3,25 g jeklo s prevleko zlitine bakra in cinka tobak (DUHAN / NICOTIANA TABACUM) 1993
[5] 20 lip 18,5 mm 2,9 g jeklo s prevleko zlitine železa in niklja oljka (MASLINA / OLEA EUROPAEA) 1993
[6] 50 lip 20,5 mm 3,65 g jeklo s prevleko zlitine železa in niklja velebitska degenija (DEGENIA VELEBITICA) 1993
[7] 1 kuna 22,5 mm 5 g zlitina bakra, niklja in cinka (alpaka) slavec (SLAVUJ / LUSCINIA MEGARHYNCHOS) 1993
[8] 2 kuni 24,5 mm 6,2 g zlitina bakra, niklja in cinka tun (TUNJ / THUNNUS THYNNUS) 1993
[9] 5 kun 26,5 mm 7,45 g zlitina bakra, niklja in cinka rjavi medved (MRKI MEDVJED / URSUS ARCTOS) 1993
25 kun 32 mm 12,75 g zlitine bakra, niklja in aluminija različni 1997

Priložnostni kovanci

[uredi | uredi kodo]
  • 1 lipa, 20 lip in 2 kuni: Ob 50-letnici obstoja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) leta 1995 je bilo izdanih 1.000.000 priložnostnih kovancev za 1 lipo, 1.000.000 kovancev za 20 lip in 500.000 kovancev za 2 kuni. Sprednje strani priložnostnih kovancev so enake običajnim, medtem ko imajo na zadnji strani poleg običajnega motiva (koruza, oljka, tun) kratico FAO, letnici »1945. 1995.« in latinsko geslo »FIAT PANIS« (»naj bo kruh«).[11]
  • 2 lipi, 5 lip in 1 kuna: Ob olimpijskih igrah 1996 so bili v obtok izdani priložnostni kovanci za 2 lipi (1.000.000 kosov), 5 lip (900.000 kosov) in 1 kuno (1.000.000 kosov). Sprednje strani priložnostnih kovancev so enake običajnim, zadnje strani pa imajo upodobljene logotip hrvaškega olimpijskega komiteja, posodo s stiliziranim olimpijskim plamenom, napisa »OLIMPIJSKE IGRE« in »ATLANTA«.[12]
  • 10 lip: Po 50. obletnici Organizacije združenih narodov, leta 1996, je izšlo 900.000 priložnostnih kovancev za 10 lip. Sprednja stran je enaka kot pri običajnih kovancih, na zadnji pa je upodobljen grb Združenih narodov z letnicama 1945.–1995. in napisom »ORGANIZACIJA UJEDINJENIH NARODA«.[13]
  • 50 lip: Ob evropskem prvenstvu v nogometu 1996 je bilo izdanih 900.000 priložnostnih kovancev za 50 lip. Sprednja stran je enaka kot pri običajnih kovancih. Na zadnji strani se nahajajo logotip Hrvaške nogometne zveze, napisa »EUROPSKO NOGOMETNO PRVENSTVO« in »ENGLESKA«.[14]
  • 5 kun: Leta 1994, po 500. obletnici tiskanja Senjskega glagolskega misala, je bilo izdanih 1.000.000 priložnostnih kovancev za 5 kun. Na sprednji strani je v središču kvadrat v krogu, v katerem je številka 5. Ob levem robu kvadrata je izpisana beseda »KUNA« v latinici in ob desnem robu v glagolici. Nad kvadratom stoji grb Hrvaške, pod njim pa grb mesta Senja. Na zgornjem delu oboda kovanca je napis »REPUBLIKA HRVATSKA« v latinici in na spodnjem delu v glagolici. Na zadnji strani kovanca je v središču obris glagolske črke S, ki se v zgornjem delu pretvarja v knjigo s križem. Spodnji del črke predstavlja grad Nehaj nad Senjem in stilizirane morske valove. Znotraj obrisa je izpisano ime »SENJ« v latinici in glagolici ter letnica 1494 z glagolskimi in arabskimi številkami. Na obodu zadnje strani je izpisano »500. OBLJETNICA TISKANJA SENJSKOG GLAGOLJSKOG MISALA«. Avtor kovanca je kipar Damir Mataušić.[15]

25 kun

[uredi | uredi kodo]

Kovanci za 25 kun so izključno priložnostni. So zakonito plačilno sredstvo, vendar se zaradi svoje numizmatične vrednosti skoraj ne uporabljajo. Imajo obliko pravilnega dvanajstkotnika, jedro iz zlitine bakra, aluminija in niklja ter obod iz zlitine bakra in niklja. Na zadnji strani se nahajajo različni motivi:

  • 300.000 priložnostnih kovancev ob koncu procesa reintegracije vzhodne Slavonije, Baranje in zahodnega Srema (1997): zemljevid hrvaškega Podonavja z vrisanimi mesti, rekami in državnimi mejami;
  • 300.000 priložnostnih kovancev ob prvem kongresu hrvaških esperantistov (1997): simbol kongresa in napis »UNUA KONGRESO DE KROATAJ ESPERANTISTOJ«;
  • 300.000 priložnostnih kovancev ob peti obletnici sprejema Hrvaške v Organizacijo združenih narodov (1997): grb Združenih narodov;
  • 300.000 priložnostnih kovancev ob svetovni razstavi v Lizboni (1998): starohrvaška ladja falkuša iz 11. in 12. stoletja na morski gladini;
  • 300.000 priložnostnih kovancev ob uvedbi evra (1999): obris črke E, roj dvanajstih zvezdic, ki predstavljajo države Evropske monetarne unije;
  • 300.000 priložnostnih kovancev ob letu 2000: z žarki obdana podoba človeškega ploda kot splošnega simbola ljudskega življenja, ki je osrčje iztekajočega se in prihajajočega tisočletja;
  • 200.000 priložnostnih kovancev ob 10. obletnici mednarodnega priznanja Hrvaške (15. 1. 1992–15. 1. 2002): obris Hrvaške in črte poldnevnikov in vzporednikov, ki predstavljajo Hrvaško na zemljevidu sveta;
  • 30.000 priložnostnih kovancev ob kandidaturi Hrvaške za članstvo v Evropski uniji (18. 6. 2004): dva kvadratka, ki predstavljata Hrvaško, znotraj dvanajstih zvezdic Evropske unije;
  • 20.000 priložnostnih kovancev ob letnem sestanku Evropske banke za obnovo in razvoj v Zagrebu (2010): panorama Zagreba in logotip banke;
  • 20.000 priložnostnih kovancev ob podpisu dogovora o pristopu Hrvaške v Evropsko unijo (9. 12. 2011): podoba satja s 27 celicami – obstoječimi članicami EU in kvadratka kot Hrvaške;
  • 20.000 priložnostnih kovancev ob začetku polnopravnega članstva Hrvaške v EU (1. 7. 2013): podoba satja, dograjenega z 28. celico;[16]
  • 50.000 priložnostnih kovancev ob 25-letnici samostojne Hrvaške (8. 10. 1991–8. 10. 2016): vzorec svetlečih in matiranih kvadratov z letnicami 25-letnega obstoja države;
  • 20.000 priložnostnih kovancev ob 25-letnici sprejema Hrvaške v Združene narode (22. 5. 1992–22. 5. 2017): izmenično svetleči in matirani deli sestavljanke, od katerih črtasti predstavlja črko H, in logotip OZN;
  • 30.000 priložnostnih kovancev ob 25-letnici uvedbe kune kot hrvaške valute (30. 5. 1994–30. 5. 2019): podoba kune in številke 25, obkroženih s 25 pikami;
  • 20.000 priložnostnih kovancev ob 350. obletnici ustanovitve Univerze v Zagrebu (1669–2019): pročelje zgradbe Univerze in grb mesta Zagreba;
  • 30.000 priložnostnih kovancev ob hrvaškem predsedovanju Svetu Evropske unije (2020): »Tipografska šahovnica«, logotip hrvaškega predsedovanja Svetu;
  • 50.000 priložnostnih kovancev ob 75. obletnici ustanovitve Hrvaške skupnosti tehniške kulture (1946–2021): kocka in tiskano vezje;
  • 50.000 priložnostnih kovancev ob svetovnem dnevu otroka (20. 11. 2021): hiša, jabolko, sonce, metulj in cvetje ter otroci v plesnem kolu.[17]

Bankovci

[uredi | uredi kodo]

Avtorja bankovcev sta slikar in grafik Miroslav Šutej ter profesor Vilko Žiljak.[9] V uporabi so bankovci v vrednostih 5, 10, 20, 50, 100, 200, 500 in 1000 kun. Bankovci za pet kun so še vedno zakonito plačilno sredstvo, vendar se ne tiskajo več.

Videz Vrednost Mere Barva Podoba Neveljavne izdaje Veljavne izdaje
[10] 5 kun 122 × 61 mm zelena sprednja stran: portreta Frana Krsta Frankopana in Petra Zrinskega
zadnja stran: Stari grad v Varaždinu, tloris gradu 		31. oktobra 1993 7. marca 2001
[11] 10 kun 126 × 63 mm siva sprednja stran: portret Jurja Dobrile
zadnja stran: Puljska arena, tloris mesteca Motovuna 		31. oktobra 1993
15. januarja 1995 		7. marca 2001
30. maja 2004
9. julija 2012
[12] 20 kun 130 × 65 mm rdeča sprednja stran: portret Josipa Jelačića
zadnja stran: Dvorec Eltz v Vukovarju, vučedolska golobica 		31. oktobra 1993 7. marca 2001
9. julija 2012
30. maja 2014
[13] 50 kun 134 × 67 mm modra sprednja stran: portret Ivana Gundulića
zadnja stran: staro mestno jedro Dubrovnika, pročelje Knežjega dvorca 		31. oktobra 1993 7. marca 2002
[14] 100 kun 138 × 69 mm oranžna sprednja stran: portret Ivana Mažuranića, kos baške plošče
zadnja stran: stolnica sv. Vida na Reki, tloris stolnice 		31. oktobra 1993 7. marca 2002
9. maja 2012
[15] 200 kun 142 × 71 mm rjava sprednja stran: portret Stjepana Radića
zadnja stran: Palača glavnega poveljstva v Osijeku, tloris osiješke Tvrđe 		31. oktobra 1993 7. marca 2002
9. maja 2012
[16] 500 kun 146 × 73 mm olivno zelena sprednja stran: portret Marka Marulića
zadnja stran: Dioklecijanova palača v Splitu, lik vladarja iz 11. stoletja 		31. oktobra 1993
[17] 1000 kun 150 × 75 mm modro siva sprednja stran: portret Anteja Starčevića
zadnja stran: kralj Tomislav, pročelje zagrebške stolnice 		31. oktobra 1993

Priložnostni bankovci

[uredi | uredi kodo]
  • Ob 10. obletnici uvedbe kune kot denarne enote Hrvaške (2004) je bil izdan priložnostni bankovec za 10 kun v nakladi 5.000.000 izvodov. Na sprednji levi strani, na mestu vodnega žiga z likom Jurja Dobrile, se nahaja pravokotnik iz drobnih črk, s katerimi je v 34 vrsticah izpisan neprekinjen niz besedila »DESETA OBLJETNICA HRVATSKOGA NOVCA KUNE I LIPE 2004.«. Posamezne odebeljene črke in številke v nizu tvorijo številko »10.«. Čez pravokotnik je s prelivajočo barvo trikrat izpisana beseda »OBLJETNICA«.
  • Ob 20. obletnici uvedbe kune (2014) je bil v nakladi 5.000.000 izvodov izdan priložnostni bankovec za 20 kun. Na sprednji levi strani, na mestu vodnega žiga z likom Josipa Jelačića, se nahaja pravokotnik iz drobnih črk, s katerimi je v 34 vrsticah izpisan neprekinjen niz besedila »DVADESETA OBLJETNICA HRVATSKOGA NOVCA KUNE I LIPE 2014.«. Posamezne odebeljene črke in številke v nizu tvorijo številko »20.«. Čez pravokotnik je s prelivajočo barvo trikrat izpisana beseda »OBLJETNICA«.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »EUR to HRK: Evo što trebate znati o uvođenju eura u Hrvatskoj«. tportal.hr (v hrvaščini). 3. november 2021.
  2. ↑ »Convert EUR/HRK. Euro Member Countries to Croatia Kuna«. xe.com (v angleščini). Pridobljeno 11. maja 2020.
  3. ↑ »Kuna«. enciklopedija.hr (v hrvaščini). Pridobljeno 5. maja 2020.
  4. ↑ 4,0 4,1 »Prvi novac - Povijest hrvatskog novca«. old.hnb.hr (v hrvaščini). Hrvaška narodna banka. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2016. Pridobljeno 5. maja 2020.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Kako je hrvatska valuta dobila ime kuna«. HRT.hr (v hrvaščini). 30. maj 2019.
  6. ↑ »Na Hrvaško kmalu z evri – kaj storiti s kunami?«. www.delo.si. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  7. ↑ »Otkrivamo: Trgovci zarade 2 milijuna kn godišnje ne vraćajući 1 lipu«. Večernji list (v hrvaščini). 20. april 2015.
  8. ↑ »Zadnja 1 lipa iz 2009., izrada tisuću komada 7,7 puta skuplja od vrijednosti«. Glas Slavonije (v hrvaščini). 7. september 2015.
  9. ↑ 9,0 9,1 »20 godina kune - Tko su autori hrvatske valute koju i danas koristimo«. Večernji list (v hrvaščini). 29. maj 2014.
  10. ↑ »Optjecajni kovani novac kuna i lipa« (v hrvaščini). KUNALIPA Hrvatski numizmatički portal. Pridobljeno 4. maja 2020.
  11. ↑ »Odluka s osnovnim obilježjima prigodnog kovanog novca kuna i lipa "FAO"«. Narodne novine (v hrvaščini). 12. julij 1995.
  12. ↑ »Odluka o osnovnim obilježjima prigodnog kovanog novca "Olimpijske igre - Atlanta 1996."«. Narodne novine (v hrvaščini). 5. junij 1996.
  13. ↑ »Odluka o osnovnim obilježjima prigodnog kovanog novca od 10 lipa "OUN"«. Narodne novine (v hrvaščini). 5. junij 1996.
  14. ↑ »Odluka o osnovnim obilježjima prigodnog kovanog novca od 50 lipa "Europsko nogometno prvenstvo - Engleska 1996."«. Narodne novine (v hrvaščini). 5. junij 1996.
  15. ↑ »5 kuna« (v hrvaščini). KUNALIPA Hrvatski numizmatički portal. Pridobljeno 13. maja 2020.
  16. ↑ »25 kuna« (v hrvaščini). KUNALIPA Hrvatski numizmatički portal. Pridobljeno 13. maja 2020.
  17. ↑ »Prigodni optjecajni kovani novac« (v hrvaščini). Hrvaška narodna banka. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. decembra 2022. Pridobljeno 10. junija 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Stub icon

Ta članek o gospodarstvu ali financah je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hrvaška_kuna&oldid=6235867«