Rubin
| Rubin | |
|---|---|
 Kristal rubina | |
| Splošno | |
| Kategorija | IV. Oksidi in hidroksidi |
| Kemijska formula | Aluminijev oksid s primesmi kroma, Al2O3:Cr |
| Lastnosti | |
| Barva | Rdeča, rjavkasto rdeča, škrlatno rdeča ali rožnato rdeča |
| Kristalni habit | Odvisen od nahajališča; zaključene ploščate heksagonalne prizme |
| Kristalni sistem | Trigonalni (heksagonalno skalenoedrični), oznaka (3 2/m), prostorska skupina R-3c |
| Razkolnost | Brez razkola |
| Lom | Neraven ali školjkast |
| Trdota | 9,0 |
| Sijaj | Steklast |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren |
| Specifična teža | 4,0 |
| Lomni količnik | nω=1,768 - 1,772 nε=1,760 - 1,763 |
| Dvolomnost | 0,008 |
| Pleohroizem | Oranžno rdeč, škrlatno rdeč |
| Ultravijolična fluorescenca | Rdeča |
| Tališče | 2044 °C |
| Topnost | Netopen |
| Glavne vrste | |
| Safir | vse barve razen rdeče |
| Korund | različne barve |
| Smaragd | različne barve, najpogosteje zelena |
Rubin je izjemno redek in zelo cenjen dragi kamen. Je različek korunda, največkrat pa se pojavlja v škrlatni ali svetlo rožnato rdeči barvi, od koder izvira tudi njegovo ime. To namreč izhaja iz latinske besede ruber, ki pomeni rdeče. Ta mineral je po trdoti takoj za diamantom in dosega vrednost 9,0 na Mohsovi lestvici.
Rubini običajno tvorijo kristale v obliki šeststrane prizme. Zelo redki so zvezdasti rubini, ki imajo v določenem preseku zvezdast vzorec in prelivajo barve. Najpomembnejša nahajališča rubinov so Mjanmar, Šrilanka in Tajska, pojavljajo pa se tudi v ZDA, Avstraliji, Grenlandiji in ponekod v Afriki.
Najbolj cenjeni so rubini, ki jim zaradi svoje barve pravijo golobja kri in jih je moč najti samo v Mjanmarju.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rubin.
