Seznam Tintinovih medijev

To je seznam knjig, filmov in medijev, povezanih s Tintinom in njegovimi pustolovščinami, serijo stripov belgijskega karikaturista Hergéja.

Knjige

Knjige so lahko navedene v vrstnem redu, v katerem so se zgodbe prvič pojavile v časopisih ali revijah ("proizvodni red"), ali po vrstnem redu, v katerem so bile prvič objavljene v obliki albuma ("vrstni red objave"). Ker je bilo veliko zgodnjih zgodb spremenjenih in preoblikovanih in se zato kronološko bolj ujemajo s poznejšimi albumi, lahko obe navedbi veljata za veljavni. Včasih so ponovne risbe povzročale težave s kronološkim redom, en primer je, ko Šejk Patraš Paša predstavi kopijo Odprave na Luno v Faraonovih cigarah - Odprava na Luno je bila objavljena skoraj 20 let po Faraonovih cigarah.

Vrstni red proizvoda

Tintin v Sovjetski zvezi - (Tintin au pays des Soviets) (1929–1930)
Tintin v Kongu - (Tintin au Congo) (1930–1931)
Tintin v Ameriki - (Tintin en Amérique) (1931–1932)
Faraonove cigare - (Les Cigares du Pharaon) (1932–1934)
Sinji lotos - (Le Lotus bleu) (1934–1935)
Odlomljeno uho - (L'Oreille cassée) (1935–1937)
Črni otok - (L'Ile noire) (1937–1938)
Otokarjevo žezlo - (Le Sceptre d'Ottokar) (1938–1939)
Zlati rakci - (Le Crabe aux pinces d'or) (1940–1941)
Skrivnostna zvezda - (L'Etoile mystérieuse) (1941–1942)
Samorogova skrivnost - (Le Secret de la Licorne) (1942–1943)
Zaklad Rackhama Rdečega - (Le Trésor de Rackam le Rouge) (1943)
Sedem kristalnih krogel - (Les Sept boules de cristal) (1943–1946)
Sončev tempelj - (Le Temple du soleil) (1946–1948)
Tintin v deželi črnega zlata - (Tintin au pays de l'or noir) (1948–1950) ¹
Odprava na Luno - (Objectif Lune) (1950–1953)
Pristanek na Luni - (On a marché sur la Lune) (1950–1953)
Zadeva Sončnica - (L'Affaire Tournesol) (1954–1956)
Koks na krovu - (Coke en stock) (1956–1958)
Tintin v Tibetu - (Tintin au Tibet) (1958–1959)
Primadonini dragulji - (Les Bijoux de la Castafiore) (1961–1962)
Let 714 za Sydney - (Vol 714 pour Sydney) (1966–1967)
Tintin in gverilci - (Tintin et les Picaros) (1975–1976)
Tintin in Alph-Art - (Tintin et l'Alph-Art): Nedokončano delo, objavljeno posmrtno leta 1986, z več gradiva ponovno objavljeno leta 2004.

Vrstni red objave

Title	Izdaja v francoskem jeziku, v Belgiji					Izdaja v slovenskem jeziku v Sloveniji
Title	Le Petit Vingtième	Le Soir	Tintin revija	B/Č knjiga	Barvna knjiga	Barvna knjiga	B/Č knjiga
Tintin v Sovjetski zvezi	1929-30	-	-	1930	2017	-	2013 (Učila International)
Tintin v Kongu	1930-31	-	-	1931	1946	2004 (Učila)	-
Tintin v Ameriki	1931-32	-	-	1932	1945	2004 (Učila)	-
Faraonove cigare	1932-34	-	-	1934	1955	2003 (Učila)	-
Sinji lotos	1934-35	-	-	1936	1946	2003 (Učila)	-
Odlomljeno uho	1935-37	-	-	1937	1943	2003 (Učila)	-
Črni otok	1937-38	-	1965 (2. barvna verzija)	1938	1943 (1st) 1966 (2nd)	2003 (Učila)	-
Otokarjevo žezlo	1938-39	-	-	1939	1947	2004 (Učila)	-
Zlati rakci	-	1940-41	-	1941	1943	2004 (Učila)	-
Skrivnostna zvezda	-	1941-42	-	-	1942	2005 (Učila)	-
Samorogova skrivnost	-	1942-43	-	-	1943	2005 (Učila)	-
Zaklad Rackhama Rdečega	-	1943	-	-	1944	2005 (Učila)	-
Sedem kristalnih krogel	-	1943-44	1946	-	1948	2005 (Učila)	-
Sončev tempelj	-	-	1946-48	-	1949	2006 (Učila)	-
Tintin v deželi črnega zlata	1939-40	-	1948-50	-	1950 (prvi) 1971 (drugi)	2006 (Učila)	-
Odprava na Luno	-	-	1950-53	-	1953	2006 (Učila)	-
Pristanek na Luni	-	-	1950-53	-	1954	2006 (Učila)	-
Zadeva Sončnica	-	-	1954-56	-	1956	2011 (Učila)	-
Koks na krovu	-	-	1956-58	-	1958	2011 (Učila)	-
Tintin v Tibetu	-	-	1958-59	-	1960	2011 (Učila)	-
Primadonini dragulji	-	-	1961-62	-	1963	2011 (Učila)	-
Let 714 za Sydney	-	-	1966-67	-	1968	2013 (Učila)	-
Tintin in gverilci	-	-	1975-76	-	1976	2013 (Učila)	-
Tintin in Alph-Art	-	-	-	1986 (prvi) 2004 (drugi)	-	-	-

Radio

BBC je ustvarila dve seriji radijskih dramatizacij Tintina, avtorja Simona Eastwooda. Prvič so jih predvajali na BBC Radio 5 v letih 1992 in 1993. V igralski zasedbi so bili Richard Pearce kot Tintin, Andrew Sachs kot Švrk, Leo McKern kot kapitan Haddock (Lionel Jeffries v 2. seriji), Stephen Moore kot profesor Sončnica in Charles Kay kot Petek in Svetek. Glasbo je napisal Roger Limb. Obe seriji sta izšli na BBC Audio Cassette (ISBN 0-8072-8103-4).

1. serija

2. serija

Sedem kristalnih krogel
Sončev tempelj
Zadeva Sončnica (Prvi del)
Zadeva Sončnica (Drugi del)
Koks na krovu (Prvi del)
Koks na krovu (Drugi del)

Posebne izdaje

Primadonini dragulji (50-minutna božična posebna izdaja). Miriam Margolyes je nastopila kot Bianca Castafiore. Še ni prejel komercialne izdaje niti ponovljene oddaje.

Televizija

Obstajata dve animirani televizijski seriji, ki temeljijo na stripih.

Hergé's pustolovščine Tintina (1958–1962), produkcija Belvision (Belgija).
Tintin in njegove pustolovščine (1991–1992), produkcija Ellipse (Francija), in Nelvana (Kanada).

Kino

Obstaja več celovečernih filmov z liki, vendar ne vedno na podlagi originalnih Hergéjevih del. Obstajata dva igrana filma z igralci, ki uprizarjajo junake.

Igrani filmi:

Tintin in zlata runa (Tintin et le mystère de la Toison d'or) (1961, igrani, izvirna zgodba)
Tintin in modre pomaranče (Tintin et les oranges bleues) (1964, igrani, izvirna zgodba)

Animirani filmi:

Zlati rakci (Le Crabe aux pinces d'or) (1947, stop motion animacija, ekranizacija)
Tintin in njegove pustolovščine: Zadeva Sončnica (film) (Les Aventures de Tintin: L'Affaire Tournesol) (1964, animiran, ekranizacija)
Sončev tempelj (Tintin et le temple du Soleil) (1969, animiran, ekranizacija)
Tintin in jezero morskih psov (Tintin et le lac aux requins) (1972, animiran, izvirna zgodba)

Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti (2011) motion capture film v režiji Stevena Spielberga v koprodukciji Petra Jacksona.
Tintin in njegove pustolovščine 2 (2021) načrtovan motion capture film v režiji Petra Jacksona v koprodukciji Stevena Spielberga.^[1]^[2]^[3]^[4]

Dokumentarni filmi

Jaz, Tintin (Moi, Tintin) (1976, v produkciji Belevision Studios in filmov Pierre)
Tintin in jaz (Tintin et Moi) (2003, dokumentarec o Hergéjevih težavah pri pisanju stripa Tintin v Tibetu)
Sur le traces de Tintin (2010, dokumentarna serija)

Gledališče

Skrivnost modrega diamanta (1941) — Hergé je sodeloval s humoristom Jacquesom Van Melkebekejem, da bi napisal to igro, ki pokriva večji del druge polovice Faraonovih cigar, ko Tintin poskuša rešiti ukradeni modri diamant. Igra je bila igrana v Théâtre Royal des Galeries v Bruslju.^[5]
Izginotje gospoda Boullocka (1941–1942) — prav tako napisala Hergé in Van Melkebeke, v igri Tintin, Švrk, in Petek in Svetek sledijo skrivnostnemu gospodu Boullocku po svetu nazaj v Bruselj. Igra je bila igrana v Théâtre Royal des Galeries v Bruslju.^[5]
Tintinove čudovite ameriške pustolovščine (1976–1977) — temelji na Tintinu v Ameriki; priredil Geoffrey Case in režiral Tony Wredden; v gledališču Arts Theatre v Londonu pri Unicorn Theatre Company.
Tintin in Črni otok (1980–81) — temelji na Črnem otoku; priredil Geoffrey Case in režiral Tony Wredden; v gledališču Arts Theatre v Londonu pri Unicorn Theatre Company.
Sončev tempelj (premiered 15 September 2001) — muzikal, ki temelji na Sedmih kristalnih kroglah in Sončevem templju, prikazana v mestnem gledališču Stadsschouwburg v Antwerpnu v Belgiji in bila predvajana na Canal Plus, preden se je leta 2002 premestila v Charleroi, zaradi Tintin – Le Temple du Soleil – Le Spectacle Musical.^[6]
Hergé's Adventures of Tintin (imenovane tudi Tintin šov) (2005–2006) — glasbena različica Tintina v Tibetu v Barbican Arts Center, ki jo je produciralo gledališko podjetje Young Vic v Londonu. Produkcijo je režiral Rufus Norris, priredila pa Norris in David Greig.^[7] Predstava je bila uspešno oživljena v gledališču Playhouse na zahodnem koncu Londona pred turnejo (2006–2007)^[8] v počastitev stoletnice rojstva Hergéja leta 2007.^[9]

Videoigre

Tintin na Luni (1989)
Tintin v Tibetu (1996)
Sončev tempelj (1997)
Tintin: Destinacija pustolovščina (2001)
Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti (2011)

Ponatisi in ponovne publikacije

Leta 1951 je britanski tednik The Eagle izdajal "Otokarjevo žezlo"
V šestdesetih in sedemdesetih letih so v ameriški otroški reviji Children Digest ponatisnili različne Tintinove stripe.
V letih 2000–2001 je kratkotrajna revija "Razišči!" izdajala "Črni otok" in "Otokarjevo žezlo"
V obdobju 1982–90 je indijska dvotedenska revija Anandamela objavljala tudi „Pustolovščine Tintina“ kot „Dyushahasi Tintin (দূঃসাহসী টিনটিন)“. Objavljali so 'Tintin v Ameriki' do 'Tintin in gverilci'.

Druge knjige

Za podroben seznam o neuradnih delih glej Seznam Tintinovih parodij in pastik.

Za seznam knjig o seriji in avtorju glej Seznam knjig o Tintinu.

Leta 1983 je Benoit Peeters objavil Le monde d'Hergé (kasneje v angleščino preveden kot Tintin in Svet Hergéja), ki kronira ilustrirano zgodovino belgijskega pisatelja umetnika Georgesa Remija (bolj znanega kot Hergé) in njegovo kreacijo Tintin.
Leta 1993, po Hergéjevi smrti, je njegov prijatelj Frederic Tuten objavil Tintin v novem svetu: romanca (ISBN 0-7493-9610-5). Tintin je tu bolj miselni preskus kot nova pustolovščina: tu je zapeljiv in se zaljubi, sanja o smrti Švrka in skrbi za invalida Haddocka ter kritično preučuje njegovo življenje in izkušnje.
Leta 1980 je izšel gusarski strip / parodija, Tintin in njegove pustolovščine: Breaking Free, v katerem je Tintin brezposelni mladenič, ki živi s svojim stricem Haddockom, ki se zavezuje s socialisti / anarhisti.
Decembra 1999 je prišel v promet gusarski strip Tintin na Tajskem. Knjiga, ki so jo ilustrirali tajski umetniki, je na spolnem dopustu v Bangkoku predstavila Tintina, Haddocka in Sončnico, imeli so številne iluzije, da so bili nezadovoljni s svojim ravnanjem s strani fundacije Hergé. Leta 2001 je belgijska policija v zvezi s knjigo v belgijskem mestu Tournai izvedla več aretacij.
Tintinove pustolovščine na morju avtorja Michaela Farrja (2004) ISBN 0-7195-6119-1 - vodnik po navtičnih povezanih prizorih v kanonskih knjigah o Tintinu
Tintin: popolni sopotnik Michaela Farrja (2001) ISBN 9780719555220 - Opisni vodnik o Hergéjevih vplivih in navdihih.

Glej tudi

Sklici

[1] »Peter Jackson veut réaliser un second Tintin«. Le Vif (v francoščini). Belga. 12. oktober 2018. Pridobljeno 24. oktobra 2018.

[2] ttp://www.premiere.fr/Cinema/News-Cinema/Tintin-2-en-tournage-en-2019--Peter-Jackson-y-croit

[3] ttps://www.actuabd.com/+La-suite-de-Tintin-par-Peter-Jackson-pas-avant-quatre-ans+

[4] ttps://www.ecranlarge.com/films/dossier/1046835-mortal-engines-tintin-halo-ou-en-est-peter-jackson

[FOOTNOTESadoul1975143Thompson1991132–133,_142LofficierLofficier2002148–149-5] 5,0 ^5,1 Sadoul 1975, str. 143; Thompson 1991, str. ;132–133, 142; Lofficier & Lofficier 2002, str. ;148–149.

[FOOTNOTELe_Devoir_14_December2007HLN.be_13_December2007Wainman2006Cadambi_Website:_Plays_&_Musicals2006-6] Le Devoir 14 December 2007; HLN.be 13 December 2007; Wainman 2006; Cadambi Website: Plays & Musicals 2006.

[FOOTNOTEBillington2005YoungVic.org2005Cadambi_Website:_Plays_&_Musicals2006-7] Billington 2005; YoungVic.org 2005; Cadambi Website: Plays & Musicals 2006.

[FOOTNOTESmurthwaite2007SoniaFriedman.com2007-8] Smurthwaite 2007; SoniaFriedman.com 2007.

[FOOTNOTEPollard2007BostockBrennan2007The_Age_24_May2006Taipei_Times_22_May2007-9] Pollard 2007; Bostock & Brennan 2007; The Age 24 May 2006; Taipei Times 22 May 2007.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]