Pojdi na vsebino

Severna Makedonija: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
TadejM (pogovor | prispevki)
123.058 urejanj
→Zgodovina: navedi vir
rv neprimerno razvlečenih delov
 
(39 vmesnih redakcij 23 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 15: Vrstica 15:
|largest_city = capital
|largest_city = capital
|government_type = [[parlamentarna demokracija|parlamentarna]] [[republika]]
|government_type = [[parlamentarna demokracija|parlamentarna]] [[republika]]
|leader_title1 = [[predsednik Severne Makedonije|predsednik]]
|leader_title1 = [[predsednik Severne Makedonije|predsednica]]
|leader_title2 = [[Predsednik vlade Severne Makedonije|predsednik vlade]]
|leader_title2 = [[Predsednik vlade Severne Makedonije|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Stevo Pendarovski]] (Стево Пендаровски)
|leader_name1 = [[Gordana Siljanovska-Davkova]]
|leader_name2 = [[Dimitar Kovačevski]] (Димитар Ковачевски)
|leader_name2 = [[Hristijan Mickoski]]
|sovereignty_type = [[Zgodovina Severne Makedonije|Neodvisnost]]
|sovereignty_type = [[Zgodovina Severne Makedonije|Neodvisnost]]
|sovereignty_note = od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]
|sovereignty_note = od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]
Vrstica 24: Vrstica 24:
|established_date1 = [[8. september|8. septembra]] [[1991]]
|established_date1 = [[8. september|8. septembra]] [[1991]]
|area_rank = 145.
|area_rank = 145.
|area_magnitude = 1 E10
|area_km2 = 25.713
|area_km2 = 25.713
|percent_water = 1,9
|percent_water = 1,9
|population_estimate = 2.103.721
|population_estimate =
|population_estimate_year = 2017
|population_estimate_year =
|population_estimate_rank = 142.
|population_estimate_rank =
|population_census = 1.832.696
|population_census = 1.836.713
|population_census_year = 2021<ref>{{navedi splet |url=https://popis2021.stat.gov.mk/Активности/Вкупното-резидентно-население-на-Република-Северна-Македонија-изнесува-1-836-713-жители/ |title=Вкупното резидентно население на Република Северна Македонија изнесува 1 836 713 жители |website=popis2021.stat.gov.mk |date=2022-03-30}}</ref>
|population_census_year = 2021<ref>"State Statistical Office - News release: Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of North Macedonia, 2021 - first dataset ,2021".[https://www.stat.gov.mk/PrikaziSoopstenie_en.aspx?rbrtxt=146]</ref>
|population_density_km2 = 80,2
|population_density = 81
|population_density_rank = 110.
|population_density_rank =
|GDP_PPP_year = 2020
|GDP_year = 2023
|GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MK">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=962,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (MK) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=13 October 2023}}</ref>
⚫
|GDP_PPP = 34,523 milijarde USD
|GDP_PPP_rank = 124.
|GDP_nominal = 15,80 mrd. $
|GDP_PPP_per_capita = 16.609 USD
|GDP_nominal_rank = 143.
⚫
|GDP_PPP = 44,06 mrd. $
⚫
|GDP_PPP_per_capita_rank =
|Gini = {{pozitiven upad}} 30,7
|GDP_PPP_rank = 130.
|GDP_nominal_per_capita = 7672 $
|GDP_nominal_per_capita_rank = 90.
|GDP_PPP_per_capita = 21.391 $
⚫
|GDP_PPP_per_capita_rank = 75.
⚫
|Gini = 30,7
|Gini_year = 2019
|Gini_year = 2019
|Gini_category = <span style="color:orange;">srednji</span>
|Gini_change =
|Gini_rank =
|Gini_rank =
|Gini_ref = <ref>{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|website=ec.europa.eu/eurostat |publisher=[[Eurostat]] |access-date=12 August 2021}}</ref>
⚫
|HDI_year = 2019
|HDI = {{rast}} 0,774
|HDI_year = 2021
|HDI_rank = 82.
|HDI = 0,770
|HDI_category = <span style="color:forestgreen;">visok</span>
|HDI_change =
|HDI_rank = 78.
|HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref>
|currency = [[makedonski denar]]
|currency = [[makedonski denar]]
|currency_code = MKD
|currency_code = MKD
Vrstica 59: Vrstica 65:
}}
}}


'''Severna Makedonija''' ({{jezik-mk|Северна Македонија}}, {{jezik-sq|Maqedonia e Veriut}}), uradno '''Republika Severna Makedonija''' (makedonsko ''Република Северна Македонија'', albansko ''Republika e Maqedonisë së Veriut''), je [[celina|celinska]] [[Demokracija|demokratična]] [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], s površino 25.713 [[kilometer|km]]² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev. Severna Makedonija na zahodu meji na [[Albanija|Albanijo]], na jugu na [[Grčija|Grčijo]], na vzhodu na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na severozahodu na [[Kosovo]]{{Efn|name=kosovo|{{Kosovo-note}}}} ter na severovzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. [[Glavno mesto]] države je [[Skopje]] (515.000 prebivalcev).
'''Severna Makedonija''' ({{jezik-mk|Северна Македонија}}, {{jezik-sq|Maqedonia e Veriut}}), uradno '''Republika Severna Makedonija''' ({{lang|mk|Република Северна Македонија}}, {{lang|sq|Republika e Maqedonisë së Veriut}}), je [[celina|celinska]] [[Demokracija|demokratična]] [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], s površino 25.713 [[kilometer|km]]² in z okoli dvema milijonoma prebivalcev. Severna Makedonija na zahodu meji na [[Albanija|Albanijo]], na jugu na [[Grčija|Grčijo]], na vzhodu na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na severozahodu na [[Kosovo]]{{Efn|name=kosovo|{{Kosovo-note}}}} ter na severovzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. [[Glavno mesto]] države je [[Skopje]] (okoli 500.000 prebivalcev).


Po ureditvi je unitarna [[Parlamentarni sistem|parlamentarna]] ustavna [[republika]]. Država je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], [[NATO|Nata]], [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], od leta 2005 pa tudi kandidatka za članstvo v [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Država je poleg Albanije in Srbije ustanovna članica zveze [[Odprti Balkan]].
Po ureditvi je unitarna [[Parlamentarni sistem|parlamentarna]] ustavna [[republika]]. Država je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], [[NATO|Nata]], [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], od leta 2005 pa tudi kandidatka za članstvo v [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Država je poleg Albanije in Srbije ustanovna članica zveze [[Odprti Balkan]].


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Zgodovina Severne Makedonije je močno povezana z zgodovino [[Makedonija (regija)|makedonske regije]]. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Severni Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Severna Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. V drugi balkanski vojni 1912/13 večji del Makedonije (Vardarska Makedonija) pripade [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]], ki jo na osnovi srednjeveških zgodovinskih pravic proglasi za Južno Srbijo. Po nastopu Kraljevine SHS se skupaj s Srbijo vključi vanjo tudi njeno makedonsko ozemlje, ki konec 20.let postane osrednji del jugoslovanske [[Vardarska banovina|Vardarske banovine]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta si ozemlje razdelili [[Bolgarija]] in italijansko okupirana [[Albanija]].
Zgodovina Severne Makedonije je tesno povezana z zgodovino [[Makedonija (regija)|makedonske regije]]. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Severni Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Severna Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. V drugi balkanski vojni 1912/13 večji del Makedonije (t. i. [[Vardarska Makedonija]]) pripade [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]], ki jo na osnovi srednjeveških zgodovinskih pravic proglasi za Južno Srbijo. Po nastopu Kraljevine SHS se skupaj s Srbijo vključi vanjo tudi njeno makedonsko ozemlje, ki konec 20.let postane osrednji del jugoslovanske [[Vardarska banovina|Vardarske banovine]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta si ozemlje razdelili [[Bolgarija]] in italijansko okupirana [[Albanija]].


Leta 1944, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarske okupacije, je bila na prvem zasedanju [[Protifašistično sobranje narodne osvoboditve Makedonije|Protifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije]] (ASNOM) razglašena Socialistična republika Makedonija, ki je postala del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. 8. septembra 1991 je bila na [[Referendum|referendumu]] izglasovana osamosvojitev republike Makedonije od Jugoslavije. [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji]], ki so izbruhnile po razpadu skupne države, Makedonije niso zajele. Tekom [[Vojna na Kosovu|vojne na Kosovu]] leta 1999 je v Makedonijo prebegnilo okoli 360.000 [[Albanci|Albancev]], ki so se po koncu vojne vrnili na [[Kosovo]], vendar so albanski nacionalisti na obeh straneh meje zahtevali tudi avtonomijo oziroma neodvisnost delov Makedonije z albanskim prebivalstvom. Nemiri, ki so prerasli v oborožene upore, so bili končani avgusta 2001 z [[Ohridski sporazum|Ohridskim sporazumom]].
Leta 1944, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarske okupacije, je bila na prvem zasedanju [[Protifašistično sobranje narodne osvoboditve Makedonije|Protifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije]] (ASNOM) razglašena [[Socialistična republika Makedonija]], ki je postala del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. 8. septembra 1991 je bila na [[referendum]]u izglasovana osamosvojitev republike Makedonije od Jugoslavije. [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji]], ki so izbruhnile po razpadu skupne države, Makedonije niso zajele, bilo pa je nekaj manjših oboroženih konfliktov, ki so jih sprožili tamkajšnji [[Albanci]]. Tekom [[Vojna na Kosovu|vojne na Kosovu]] leta 1999 je v Makedonijo prebegnilo okoli 360.000 Albancev, ki so se po koncu vojne vrnili na [[Kosovo]], vendar so albanski nacionalisti na obeh straneh meje zahtevali tudi avtonomijo oziroma neodvisnost delov Makedonije z albanskim prebivalstvom. Nemiri, ki so prerasli v oborožene upore, so bili končani avgusta 2001 z [[Ohridski sporazum|Ohridskim sporazumom]].


Ob makedonski osamosvojitvi je mednarodno priznanje države upočasnjevala [[Grčija]] zaradi spora o imenu države in njenih simbolov ([[Verginsko sonce|Verginskega sonca]] na zastavi iz leta 1992). Kot kompromis so Združeni narodi leta 1993 državo priznali pod imenom ''Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija'' ([[Angleščina|angleška]] kratica ''FYROM''). Grčija je ostala nezadovoljna in februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado, ki jo je umaknila leto pozneje, ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in dele ustave. Spor glede imena se je končal šele leta 2018 s [[Prespanski sporazum|Prespanskim sporazumom]], po katerem bi se država ''[[erga omnes]]'' preimenovala v ''Republiko Severno Makedonijo'', medtem ko bi se jezik imenoval ''makedonski'' in državljanstvo ''makedonsko/državljan Severne Makedonije''. Sporazum, ki sta ga premierja obeh držav [[Zoran Zaev]] in [[Aleksis Cipras]] dosegla junija 2018, je stopil v veljavo 12. februarja 2019.
Ob makedonski osamosvojitvi je mednarodno priznanje države upočasnjevala [[Grčija]] zaradi spora o imenu države in njenih simbolov ([[Verginino sonce|Vergininega sonca]] na zastavi iz leta 1992). Kot kompromis so Združeni narodi leta 1993 državo priznali pod imenom ''Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija'' ([[Angleščina|angleška]] kratica ''FYROM''). Grčija je ostala nezadovoljna in februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado, ki jo je umaknila leto pozneje, ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in dele ustave. Spor glede imena se je končal šele leta 2018 s [[Prespanski sporazum|Prespanskim sporazumom]], po katerem bi se država ''[[erga omnes]]'' preimenovala v ''Republiko Severno Makedonijo'', medtem ko bi se jezik imenoval ''makedonski'' in državljanstvo ''makedonsko/državljan Severne Makedonije''. Sporazum, ki sta ga premierja obeh držav [[Zoran Zaev]] in [[Aleksis Cipras]] dosegla junija 2018, je stopil v veljavo 12. februarja 2019.


Po razrešitvi spora z Grčijo in posledični odobritvi [[Pridruževanje Severne Makedonije Evropski uniji|pristopnih pogajanj z EU]]<ref>{{Navedi novice|title=EU Leaders Give Final OK To Begin North Macedonia, Albania Membership Talks|date=2020-03-27|url=https://www.rferl.org/a/eu-leaders-give-final-approval-eu-membership-talks-macedonia-albania/30512156.html|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|language=en}}</ref> je začetek pogajanj blokirala njena vzhodna soseda Bolgarija zaradi domnevnega makedonskega zgodovinskega revizionizma in državne podpore sovražnosti nad Bolgari.<ref>{{Navedi novice|title=Bolgarija blokira začetek pristopnih pogajanj Severne Makedonije z EU-jem|date=2020-11-07|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/bolgarija-blokira-zacetek-pristopnih-pogajanj-severne-makedonije-z-eu-jem/541571|work=MMC RTV-SLO}}</ref> Potezo so kritizirali tako intelektualci iz obeh držav<ref>{{Navedi novice|title=Bulgarian intellectuals: Unacceptable to deny Macedonian nation, language; green-light talks immediately|date=2020-12-05|url=https://english.republika.mk/news/balkans/bulgarian-intellectuals-unacceptable-to-deny-macedonian-nation-language-green-light-talks-immediately/|work=Republika.mk|language=en}}</ref> kot mednarodni opazovalci.<ref>{{Navedi novice|title=Der Spiegel: Bulgaria Misuses Its Right of Veto for Nationalistic Purposes|date=2020-11-19|url=https://www.novinite.com/articles/206604/|work=Novinite.com - Sofia News Agency|language=en}}</ref> Blokado je Bolgarija umaknila julija 2022, potem ko sta državi podpisali kompromisni protokol o predvidenih nadaljnjih spremembah ustave.<ref>{{Navedi novice|title=Severna Makedonija in Bolgarija podpisali protokol za začetek pristopnih pogajanj z EU-jem|date=2022-07-17|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/severna-makedonija-in-bolgarija-podpisali-protokol-za-zacetek-pristopnih-pogajanj-z-eu-jem/634507|work=MMC RTV-SLO}}</ref>
Zdaj je glavna ovira Severne Makedonije na poti v EU njena vzhodna soseda, Bolgarija.{{cn|datum=september 2023}}


== Geografija ==
== Geografija ==
Severna Makedonija leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Zavzema površino 25.713 km². Na severozahodu meji na [[Kosovo]] (159 km meje),{{Efn|name=kosovo}} na severu na [[Srbija|Srbijo]] (62 km), na vzhodu na [[Bolgarija|Bolgarijo]] (148 km), na jugu na [[Grčija|Grčijo]] (228 km) in na zahodu na [[Albanija|Albanijo]] (151 km). Njen najvišji vrh je [[Veliki Korab]] (2764 m), ki leži na zahodni meji države in je skupni najvišji vrh Makedonije in Albanije (bil je tudi drugi najvišji vrh nekdanje Jugoslavije - za natanko 100 m višjim Triglavom). Republika Severna Makedonija je del širše geografske [[Makedonija (regija)|regije Makedonije]], ki zajema tudi sever Grčije in manjši del na zahodu Bolgarije.
Severna Makedonija leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Zavzema površino 25.713 km². Na severozahodu meji na [[Kosovo]] (159 km meje),{{Efn|name=kosovo}} na severu na [[Srbija|Srbijo]] (62 km), na vzhodu na [[Bolgarija|Bolgarijo]] (148 km), na jugu na [[Grčija|Grčijo]] (228 km) in na zahodu na [[Albanija|Albanijo]] (151 km). Njen najvišji vrh je [[Veliki Korab]] (2764 m), ki leži na zahodni meji države in je skupni najvišji vrh Makedonije in Albanije (bil je tudi drugi najvišji vrh nekdanje Jugoslavije - za natanko 100 m višjim [[Triglav|Triglavom]]). Republika Severna Makedonija je del širše geografske regije [[Makedonija (regija)|Makedonije]], ki zajema tudi sever Grčije (sedanje regije [[Osrednja Makedonija]] in [[Vzhodna Makedonija in Trakija]], zgodovinsko-fizičnogeografsko poimenovana [[Egejska Makedonija]]) ter manjši del na jugozahodu Bolgarije ([[Pirinska Makedonija]]).


Severna Makedonija je potresno dejavno območje in prizorišče več uničujočih potresov, zadnji močnejši je bil [[Potres v Skopju (1963)|leta 1963 v Skopju]].
Severna Makedonija je potresno dejavno območje in prizorišče več uničujočih potresov, zadnji močnejši je bil [[Potres v Skopju (1963)|leta 1963 v Skopju]].
Vrstica 84: Vrstica 90:
Osrednji del, Povardarje, je izpolnjeno z jezeri in rekami. Tu je niz kotlin, med seboj povezanih s soteskami: [[Skopska kotlina]], [[Veleška kotlina]], [[Tikveš]], [[Gevgelijska kotlina]].
Osrednji del, Povardarje, je izpolnjeno z jezeri in rekami. Tu je niz kotlin, med seboj povezanih s soteskami: [[Skopska kotlina]], [[Veleška kotlina]], [[Tikveš]], [[Gevgelijska kotlina]].


Vzhod države je nižji od zahodnega.
Vzhod države je reliefno nižji od zahodnega.


=== Vodni sistem ===
=== Vodni sistem ===
Najpomembnejše reke v državi so Vardar, [[Treska]], [[Crna reka]], [[Pčinja]], [[Bregalnica]], [[Strumica (reka)|Strumica]] in Črni Drim. Večina rek pripada [[Povodje|povodju]] [[Egejsko morje|Egejskega morja]] preko reke Vardar, dolge 388 km (od tega 301 km v Severni Makedoniji), najpomembnejše reke v državi, katere [[porečje]] pokriva večji del države. Manjši del na zahodu pripada [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju preko Črnega Drima in njegovih pritokov, medtem ko [[Binačka Morava]], reka na skrajnem severu države, pripada [[Črno morje|črnomorskemu]] povodju.
Najpomembnejše reke v državi so Vardar, [[Treska]], [[Crna reka]], [[Pčinja]], [[Bregalnica]], [[Strumica (reka)|Strumica]] in [[Črni Drim]]. Večina rek pripada [[Povodje|povodju]] [[Egejsko morje|Egejskega morja]] preko reke [[Vardar]], dolge 388 km (od tega 301 km v Severni Makedoniji), najpomembnejše reke v državi, katere [[porečje]] prekriva pretežni del države (del Egejskega povodja je tudi reka [[Strumica (reka)|Strumica]] na jugovzhodu, ki je pritok [[Struma|Strume]] v Bolgariji oz. [[Pirinska Makedonija|Pirinski Makedoniji]]). Manjši del na zahodu pripada [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju preko [[Črni Drim|Črnega Drima]], ki teče iz Ohridskega jezera in njegovih pritokov, medtem ko [[Črno morje|črnomorskemu]] povodju pripada [[Binačka Morava]] na skrajnem severu države.


Severna Makedonija ima tri velika naravna [[Jezero|jezera]] in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je [[Ohridsko jezero]], ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dobri dve tretjini jezera pripadata Severni Makedoniji, ena pa Albaniji. Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami, med katerimi je najbolj poznana [[ohridska postrv]]. V njem se je ohranilo veliko število [[Endemit|endemičnih]] vrst živali. Zaradi teh posebnosti je jezero skupaj z mestom [[Ohrid]] na [[UNESCO]]-vem seznamu svetovnih znamenitosti. [[Prespansko jezero]] je drugo največje jezero Severne Makedonije, ki leži na tromeji z Albanijo in Grčijo. Ima številne zalive in peščene plaže. Na Prespanskem jezeru ležita dva nenaseljena otoka, Mali Grad in Golem Grad, od katerih slednji pripada Makedoniji. Tretje največje jezero je [[Dojransko jezero]] na makedonsko-grški meji. Relativno plitvemu jezeru (največja globina 10 m) je gladino še zniževalo odvajanje vode za namen namakanja.
Severna Makedonija ima tri velika naravna [[Jezero|jezera]] in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je [[Ohridsko jezero]], ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dobri dve tretjini jezera pripadata Severni Makedoniji, ena pa Albaniji. Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami, med katerimi je najbolj poznana [[ohridska postrv]]. V njem se je ohranilo veliko število [[Endemit|endemičnih]] vrst živali. Zaradi teh posebnosti je jezero skupaj z mestom [[Ohrid]] na [[UNESCO]]-vem seznamu svetovnih znamenitosti. [[Prespansko jezero]] je drugo največje jezero Severne Makedonije, ki leži na tromeji z Albanijo in Grčijo. Ima številne zalive in peščene plaže. Na Prespanskem jezeru ležita dva nenaseljena otoka, Mali Grad in Golem Grad, od katerih slednji pripada Makedoniji. Tretje največje jezero je [[Dojransko jezero]] na makedonsko-grški meji. Relativno plitvemu jezeru (največja globina 10 m) je gladino še zniževalo odvajanje vode za namakanje.


<gallery mode="packed">
<gallery mode="packed">
Vrstica 132: Vrstica 138:


=== Veroizpoved ===
=== Veroizpoved ===
Prevladujoča veroizpoved v državi je [[pravoslavje]], ki mu pripada 65 % prebivalstva. 0,4 % predstavljajo druge [[Krščanstvo|krščanske]] [[Denominacija (religija)|denominacije]]. [[Muslimani]] predstavljajo 33,3 odstotka prebivalcev, s čimer je Severna Makedonija država s petim največjim deležem muslimanov v Evropi (za [[Kosovo]]m,{{Efn|name=kosovo}} [[Turčija|Turčijo]], [[Albanija|Albanijo]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]).
Prevladujoča veroizpoved v državi je [[pravoslavje]], ki mu pripada 65 % prebivalstva. 0,4 % predstavljajo druge [[Krščanstvo|krščanske]] [[Denominacija (religija)|denominacije]]. [[Muslimani]] predstavljajo tretjino (33,3 odstotka) prebivalcev, s čimer je Severna Makedonija država s petim največjim deležem muslimanov v Evropi (za [[Kosovo]]m,{{Efn|name=kosovo}} [[Turčija|Turčijo]], [[Albanija|Albanijo]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]).

Do nedavnega je bila večina prebivalcev pripadnikov [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]], ki še danes ne priznava avtokefalnosti [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonski pravoslavni cerkvi]], čeprav jo je ta razglasila že 1967.


=== Jezik ===
=== Jezik ===
Državni in uradni jezik države je [[makedonščina]]. Makedonski jezik je soroden [[Bolgarščina|bolgarskemu jeziku]], a ima vidne podobnosti tudi s [[Srbščina|srbščino]] ter s [[Torlaščina|torlaškimi]] in [[Šopščina|šopskimi]] narečji. Standardna makedonščina je bila kot knjižni jezik normirana (kodificirana) po drugi svetovni vojni in je široko sprejeta. Drugi uradni jezik na državni ravni je [[albanščina]]. Drugi manjšinski jeziki [[turščina]], [[romščina]], [[srbščina]], [[bosanščina]], [[aromunščina]] so prav tako uradni v občinah, kjer jih govori preko 20 % prebivalstva.
Državni in uradni jezik države je [[makedonščina]]. Makedonski jezik je soroden [[Bolgarščina|bolgarskemu jeziku]], a ima vidne podobnosti tudi s [[Srbščina|srbščino]] ter s [[Torlaščina|torlaškimi]] in [[Šopščina|šopskimi]] narečji. Standardna makedonščina je bila kot knjižni jezik normirana (kodificirana) po drugi svetovni vojni in je široko sprejeta. Drugi uradni jezik na državni ravni je [[albanščina]]. Ostali manjšinski jeziki: [[turščina]], [[romščina]], [[srbščina]], [[bosanščina]], [[aromunščina]] so prav tako uradni jeziki v občinah, kjer jih govori preko 20 % prebivalstva.


=== Večja mesta ===
=== Večja mesta ===
Glavno mesto Severne Makedonije je [[Skopje]], ki leži v severnem delu države v Skopski kotlini. Prestolnico deli na levi in desni breg reka [[Vardar]]. V Skopju živi okoli 500.000 Makedoncev, kar predstavlja približno četrtino prebivalcev države.
Glavno mesto Severne Makedonije je [[Skopje]], ki leži v severnem delu države v Skopski kotlini. Prestolnico deli na levi in desni breg reka [[Vardar]]. V Skopju živi okoli pol milijona ljudi, kar predstavlja približno četrtino prebivalcev države, v širšem metropolitanskem območju pa celo tretjina.


{| class="navbox"
{| class="navbox"
Vrstica 233: Vrstica 241:
|-
|-
|style="text-align:right" |13.
|style="text-align:right" |13.
|[[File:Coat of arms of Kičevo Municipality.png|20x20_pik]]
|[[File:Coat of arms of Kičevo Municipality.svg|20x20_pik]]
|'''[[Kičevo]]'''
|'''[[Kičevo]]'''
|Jugozahodna
|Jugozahodna
Vrstica 347: Vrstica 355:
{{-}}
{{-}}
{{Evropa}}
{{Evropa}}
{{SFRY}}
{{OVSE}}
{{OVSE}}
{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}


[[Kategorija:Severna Makedonija| ]]
[[Kategorija:Severna Makedonija| ]]
[[Kategorija:Celinske države|Severna Makedonija]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]]
[[Kategorija:Slovanske države]]
[[Kategorija:Slovanske države]]

Trenutna redakcija s časom 07:01, 9. december 2024

»Makedonija« se preusmerja sem. Za druge pomene glej Makedonija (razločitev).
Republika Severna Makedonija
Република Северна Македонија
Republika e Maqedonisë së Veriut
Himna: Денес над Македонија
»Danes nad Makedonijo«
Lega Severne Makedonije
Glavno mestoSkopje
42°0′N, 21°26′E
Uradni jezikimakedonščina (državni in uradni jezik)
albanščina (drugi uradni jezik)
Vladaparlamentarna republika
Gordana Siljanovska-Davkova
Hristijan Mickoski
Neodvisnost 
od Jugoslavije
• razglašena
8. septembra 1991
Površina
• skupaj
25.713 km2 (145.)
• voda (%)
1,9
Prebivalstvo
• popis 2021[1]
1.836.713
• gostota
80,2/km2
BDP (ocena 2023)[2]
• skupaj (nominal.)
15,80 mrd. $ (143.)
• skupaj (PKM)
44,06 mrd. $ (130.)
• na preb. (nominal.)
7672 $ (90.)
• na preb. (PKM)
21.391 $ (75.)
Gini (2019)30,7[3]
srednji
HDI (2021)0,770[4]
visok · 78.
Valutamakedonski denar (MKD)
Časovni pasUTC +1 (CET)
• poletni
UTC +2 (CEST)
Klicna koda389
Internetna domena.mk

Severna Makedonija (makedonsko Северна Македонија, albansko Maqedonia e Veriut), uradno Republika Severna Makedonija (Република Северна Македонија, Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in z okoli dvema milijonoma prebivalcev. Severna Makedonija na zahodu meji na Albanijo, na jugu na Grčijo, na vzhodu na Bolgarijo, na severozahodu na Kosovo[a] ter na severovzhodu na Srbijo. Glavno mesto države je Skopje (okoli 500.000 prebivalcev).

Po ureditvi je unitarna parlamentarna ustavna republika. Država je članica OZN, Nata, Sveta Evrope, Svetovne banke in OVSE, od leta 2005 pa tudi kandidatka za članstvo v Evropski uniji. Država je poleg Albanije in Srbije ustanovna članica zveze Odprti Balkan.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Zgodovina Severne Makedonije je tesno povezana z zgodovino makedonske regije. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Severni Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju Aleksandra Velikega je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Severna Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. V drugi balkanski vojni 1912/13 večji del Makedonije (t. i. Vardarska Makedonija) pripade Kraljevini Srbiji, ki jo na osnovi srednjeveških zgodovinskih pravic proglasi za Južno Srbijo. Po nastopu Kraljevine SHS se skupaj s Srbijo vključi vanjo tudi njeno makedonsko ozemlje, ki konec 20.let postane osrednji del jugoslovanske Vardarske banovine. Med drugo svetovno vojno sta si ozemlje razdelili Bolgarija in italijansko okupirana Albanija.

Leta 1944, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarske okupacije, je bila na prvem zasedanju Protifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije (ASNOM) razglašena Socialistična republika Makedonija, ki je postala del Socialistične federativne republike Jugoslavije. 8. septembra 1991 je bila na referendumu izglasovana osamosvojitev republike Makedonije od Jugoslavije. Vojne v nekdanji Jugoslaviji, ki so izbruhnile po razpadu skupne države, Makedonije niso zajele, bilo pa je nekaj manjših oboroženih konfliktov, ki so jih sprožili tamkajšnji Albanci. Tekom vojne na Kosovu leta 1999 je v Makedonijo prebegnilo okoli 360.000 Albancev, ki so se po koncu vojne vrnili na Kosovo, vendar so albanski nacionalisti na obeh straneh meje zahtevali tudi avtonomijo oziroma neodvisnost delov Makedonije z albanskim prebivalstvom. Nemiri, ki so prerasli v oborožene upore, so bili končani avgusta 2001 z Ohridskim sporazumom.

Ob makedonski osamosvojitvi je mednarodno priznanje države upočasnjevala Grčija zaradi spora o imenu države in njenih simbolov (Vergininega sonca na zastavi iz leta 1992). Kot kompromis so Združeni narodi leta 1993 državo priznali pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (angleška kratica FYROM). Grčija je ostala nezadovoljna in februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado, ki jo je umaknila leto pozneje, ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in dele ustave. Spor glede imena se je končal šele leta 2018 s Prespanskim sporazumom, po katerem bi se država erga omnes preimenovala v Republiko Severno Makedonijo, medtem ko bi se jezik imenoval makedonski in državljanstvo makedonsko/državljan Severne Makedonije. Sporazum, ki sta ga premierja obeh držav Zoran Zaev in Aleksis Cipras dosegla junija 2018, je stopil v veljavo 12. februarja 2019.

Po razrešitvi spora z Grčijo in posledični odobritvi pristopnih pogajanj z EU[5] je začetek pogajanj blokirala njena vzhodna soseda Bolgarija zaradi domnevnega makedonskega zgodovinskega revizionizma in državne podpore sovražnosti nad Bolgari.[6] Potezo so kritizirali tako intelektualci iz obeh držav[7] kot mednarodni opazovalci.[8] Blokado je Bolgarija umaknila julija 2022, potem ko sta državi podpisali kompromisni protokol o predvidenih nadaljnjih spremembah ustave.[9]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Severna Makedonija leži na Balkanskem polotoku. Zavzema površino 25.713 km². Na severozahodu meji na Kosovo (159 km meje),[a] na severu na Srbijo (62 km), na vzhodu na Bolgarijo (148 km), na jugu na Grčijo (228 km) in na zahodu na Albanijo (151 km). Njen najvišji vrh je Veliki Korab (2764 m), ki leži na zahodni meji države in je skupni najvišji vrh Makedonije in Albanije (bil je tudi drugi najvišji vrh nekdanje Jugoslavije - za natanko 100 m višjim Triglavom). Republika Severna Makedonija je del širše geografske regije Makedonije, ki zajema tudi sever Grčije (sedanje regije Osrednja Makedonija in Vzhodna Makedonija in Trakija, zgodovinsko-fizičnogeografsko poimenovana Egejska Makedonija) ter manjši del na jugozahodu Bolgarije (Pirinska Makedonija).

Severna Makedonija je potresno dejavno območje in prizorišče več uničujočih potresov, zadnji močnejši je bil leta 1963 v Skopju.

Površje

[uredi | uredi kodo]

Površje v Severni Makedoniji je raznovrstno. Deli se na gorat zahodni in gorat vzhodni del, ki ju razmejuje dolina reke Vardar.

Zahodni del predstavljata mlado nagubano Pindsko gorstvo in Šar planina, zgrajeni iz paleozojskega skrilavca in mezozojskega apnenca (Baba, Šar planina, Korab, Jakupica, Nidže). Med gorami so globoke doline Črnega Drima in več gorskih kotlin: Polog, Debarska kotlina, Ohridska kotlina, Prespanska kotlina in Pelagonija.

Osrednji del, Povardarje, je izpolnjeno z jezeri in rekami. Tu je niz kotlin, med seboj povezanih s soteskami: Skopska kotlina, Veleška kotlina, Tikveš, Gevgelijska kotlina.

Vzhod države je reliefno nižji od zahodnega.

Vodni sistem

[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejše reke v državi so Vardar, Treska, Crna reka, Pčinja, Bregalnica, Strumica in Črni Drim. Večina rek pripada povodju Egejskega morja preko reke Vardar, dolge 388 km (od tega 301 km v Severni Makedoniji), najpomembnejše reke v državi, katere porečje prekriva pretežni del države (del Egejskega povodja je tudi reka Strumica na jugovzhodu, ki je pritok Strume v Bolgariji oz. Pirinski Makedoniji). Manjši del na zahodu pripada jadranskemu povodju preko Črnega Drima, ki teče iz Ohridskega jezera in njegovih pritokov, medtem ko črnomorskemu povodju pripada Binačka Morava na skrajnem severu države.

Severna Makedonija ima tri velika naravna jezera in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je Ohridsko jezero, ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dobri dve tretjini jezera pripadata Severni Makedoniji, ena pa Albaniji. Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami, med katerimi je najbolj poznana ohridska postrv. V njem se je ohranilo veliko število endemičnih vrst živali. Zaradi teh posebnosti je jezero skupaj z mestom Ohrid na UNESCO-vem seznamu svetovnih znamenitosti. Prespansko jezero je drugo največje jezero Severne Makedonije, ki leži na tromeji z Albanijo in Grčijo. Ima številne zalive in peščene plaže. Na Prespanskem jezeru ležita dva nenaseljena otoka, Mali Grad in Golem Grad, od katerih slednji pripada Makedoniji. Tretje največje jezero je Dojransko jezero na makedonsko-grški meji. Relativno plitvemu jezeru (največja globina 10 m) je gladino še zniževalo odvajanje vode za namakanje.

Upravna delitev

[uredi | uredi kodo]

Severna Makedonija je razdeljena na osem statističnih regij, ki služijo samo za pravne in statistične namene:

  • Skopska
  • Severovzhodna
  • Vzhodna
  • Jugovzhodna
  • Vardarska
  • Pelagonijska
  • Jugozahodna
  • Pološka

Upravno je država razdeljena na 80 občin. 10 občin sestavlja glavno mesto Skopje. Kot jugoslovanska republika je bila Makedonija (večino časa) razdeljena na 34 občin; leta 1996 se je država na novo razdelila na 123 občin, katerih število se je leta 2004 zmanjšalo na 84 in leta 2013 na 80.

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]
Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Slovanski Makedonci
  
 1.297.981 64,18%
Albanci
  
 509.083 25,17%
Turki
  
 77.959 3,85%
Romi
  
 53.879 2,66%
Srbi
  
 35.939 1,78%
Bošnjaki
  
 17.018 0,84%
Vlahi
  
 9.695 0,48%
Ostalo
  
 20.993 1,04%

Po popisu iz leta 2002 je imela Severna Makedonija 2.022.547 prebivalcev. Zadnje štetje leta 2021 kaže na 1.832.696 prebivalcev.[10] Glede na podatke zadnjega popisa so največja nacionalna/etnična skupina Makedonci, medtem ko so druga največja skupina Albanci, ki prevladujejo na severozahodu države in imajo več kot četrtinski delež v prebivalstvu; ta se zaradi večje rodnosti še povečuje.

Veroizpoved

[uredi | uredi kodo]

Prevladujoča veroizpoved v državi je pravoslavje, ki mu pripada 65 % prebivalstva. 0,4 % predstavljajo druge krščanske denominacije. Muslimani predstavljajo tretjino (33,3 odstotka) prebivalcev, s čimer je Severna Makedonija država s petim največjim deležem muslimanov v Evropi (za Kosovom,[a] Turčijo, Albanijo ter Bosno in Hercegovino).

Do nedavnega je bila večina prebivalcev pripadnikov Srbske pravoslavne cerkve, ki še danes ne priznava avtokefalnosti Makedonski pravoslavni cerkvi, čeprav jo je ta razglasila že 1967.

Jezik

[uredi | uredi kodo]

Državni in uradni jezik države je makedonščina. Makedonski jezik je soroden bolgarskemu jeziku, a ima vidne podobnosti tudi s srbščino ter s torlaškimi in šopskimi narečji. Standardna makedonščina je bila kot knjižni jezik normirana (kodificirana) po drugi svetovni vojni in je široko sprejeta. Drugi uradni jezik na državni ravni je albanščina. Ostali manjšinski jeziki: turščina, romščina, srbščina, bosanščina, aromunščina so prav tako uradni jeziki v občinah, kjer jih govori preko 20 % prebivalstva.

Večja mesta

[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto Severne Makedonije je Skopje, ki leži v severnem delu države v Skopski kotlini. Prestolnico deli na levi in desni breg reka Vardar. V Skopju živi okoli pol milijona ljudi, kar predstavlja približno četrtino prebivalcev države, v širšem metropolitanskem območju pa celo tretjina.

Makedonska mesta po številu prebivalstva
Št. Grb Mesto Regija Prebivalstvo

Skopje


Bitola

Kumanovo

Prilep

 1. Skopje Skopska 506.926
Tetovo


Veles

Štip

Ohrid

2. Bitola Pelagonijska 74.550
3. Kumanovo Severovzhodna 70.842
4. Prilep Pelagonijska 66.246
5. Tetovo Pološka 52.915
6. Veles Vardarska 43.716
7. Štip Vzhodna 43.652
8. Ohrid Jugozahodna 42.033
9. Gostivar Pološka 35.847
10. Strumica Jugovzhodna 35.311
11. Kavadarci Vardarska 29.188
12. Kočani Vzhodna 28.330
13. Kičevo Jugozahodna 27.067
14. Struga Jugozahodna 16.559
15. Radoviš Jugovzhodna 16.223
16. Gevgelija Jugovzhodna 15.685
17. Debar Jugozahodna 14.561
18. Kriva Palanka Severovzhodna 14.558
19. Sveti Nikole Vzhodna 13.746
20. Negotino Vardarska 13.284
Vir: Popis prebivalstva 2002

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava jekla, kemična, strojna, farmacevtska, gradbena in tekstilna industrija. Tekstilna industrija je zelo pomembna, saj zaposluje veliko ljudi. Tekstilna in oblačilna (predvsem usnje) industrija sta zelo pomembni, saj zaposlujeta veliko ljudi in ustvarjata nova delovna mesta. Industrija in rudarstvo skupaj predstavljata 25 % BDP. Industrijski sektor zaposluje 30 % aktivnega prebivalstva.

Severna Makedonija ima majhno, odprto gospodarstvo, čigar nadaljnja rast in razvoj sta v veliki meri odvisna od napredka pri integraciji v EU. Storitveni sektor predstavlja 65 % BDP in zaposluje več kot polovico aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segmenti so transport, telekomunikacije in energetika.

Kmetijstvo in kulturne rastline

[uredi | uredi kodo]

Severna Makedonija je razgibana pokrajina z griči, dolinami, slapi, rekami, jezeri, gorami, zaselki in osamljenimi kmetijami. Med griči v dolinami se razprostirajo velika polja. Kmetijski sektor predstavlja 10 % BDP in zaposluje 17 % aktivnega prebivalstva. Na njih pridelujejo številno sadje in zelenjavo, žitarice, mak ter tobak. Severna Makedonija je daleč poznana po kvalitetni papriki, paradižnikih, kumarah, rižu. V južni Severni Makedoniji, kjer se čuti sredozemsko podnebje, dobro uspevajo oljke in fige.

Ovčereja in kozjereja sta zelo pomemben del gospodarstva v državi. Severna Makedonija ima tudi rudna bogastva, predvsem železo, baker, in svinec. Znani rudniki so: Sasa, Damjan in Bučim.

Industrijski sektor

[uredi | uredi kodo]

Industrijski sektor Severne Makedonije predstavlja 25 % BDP, zaposluje pa približno 30 % aktivnega prebivalstva. Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava železa in jekla, kemična, strojna, tekstilna, živilska in farmacevtska industrija.

Industrijska proizvodnja v Severni Makedoniji je v letu 2014 zrasla za 4,8 %. Za leto 2015 je napovedana 4,9 %, za leto 2016 5,2 % in za leto 2017 5,6 % rast industrijske proizvodnje.

Družba

[uredi | uredi kodo]

Izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Visoko, višje in univerzitetno izobrazbo se lahko pridobi na petih državnih univerzah v Severni Makedoniji:

Poleg javnih univerz obstaja tudi vrsta zasebnih univerz, kakršna je European University, Slovanska Univerza Sveti Nikole, (javno-zasebna) South East European University/Univerza JV Evrope (SEEU) Skopje-Tetovo, albanska Univerza Matere Tereze v Skopju in druge

  • FON univerzitet, Skopje, Strum(ic)a, Struga in Gostivar
  • BAS-poslovna akademija Smilevski, Skoplje
  • MIT univerzitet, Skoplje
  • Euro koledž, Kumanovo

Univerzitetna nacionalna knjižnica se nahaja v Skopju. USAid je uspel z velikim projektom "Macedonia Connects" omrežiti Severno Makedonijo in osnovnošolsko in srednješolsko infrastrukturo z delujočim dostopom do svetovnega spleta. Večja mesta v Severni Makedoniji so pridobila WIFI dostop po območju ožjega centra mesta.

Mediji

[uredi | uredi kodo]

Najstarejši časopis v državi je Nova Makedonija z leta 1944. Poleg njega so poznana tiskana občila Utrinski Vesnik, Dnevnik, Vest, Fokus, Večer, Tea Moderna, Makedonsko Sonce in Koha. Javni kanal je Makedonska radiotelevizija, ki je ustanovljena 1993. Poleg tega obstajajo tudi zasebne televizije, najstarejši je TEKO TV (1989) iz mesta Štip.

Kultura

[uredi | uredi kodo]

Severna Makedonija ima bogato kulturno dediščino tako v arhitekturi, poeziji in glasbi, prav tako hrani dediščino mnogih verskih objektov. Glasba se naslanja vidno na Bizantinsko cerkveno glasbo kot tudi na likovno dediščino Bizantinske tradicije. Severna Makedonija hrani bogato zbirko bizantinskih fresk, nastalih med 11. in 16.stoletjem. Poleg tega se letno odvija bogat kulturni program letnih festivalov filma, glasbe, literature in umetnosti.

Najpomembnejši kulturni dogodek v državi je Ohridski poletni festival klasične glasbe in gledališča, ki se imenuje Struške večeri poezije, ki vabijo pesnike z več kot 50 držav sveta. Viden je tudi Jazz festival Skopje, Mednarodni Kamera festival v Bitoli, Odprto mladinsko gledališče in podobno.

Makedonska Opera v Skopju izvaja poletne večerne nastope, imenujejo se Majski operni večeri in se izvajajo že od leta 1972.

Kulinarika

[uredi | uredi kodo]

Kulinarika Severne Makedonije se naslanja na balkansko izročilo, grške in turške jedi, a tudi na italijanske, nemške in še posebej madžarske jedilnike. Zaradi velike kmetije kmetijstva pri strežbi in relativno visokih temperatur čez leto, se kuhinja naslanja predvsem na svežo in raznoliko zelenjavo, ribe in mlečne izdelke. Značilni jedi sta šopska solata in tavče gravče. Vedno bolj se razvijajo tudi kvalitetne pijače, vino in žganje.

Šport

[uredi | uredi kodo]

Nogomet in rokomet sta najbolj množična športa v Severni Makedoniji. Največji športni objekt v državi je nogometni stadion Arena Filip II.

Rokomet izstopa predvsem zaradi uspehov ženskih ekip. Leta 2002 je klub Kometal Skopje postal evropski prvak EHF Lige prvakov ženskih ekip. Severna Makedonija je organizirala tudi Evropsko prvenstvo v ženskem rokometu, ki se je odigravalo v Skopju in Ohridu.

Košarkaška reprezentanca je doživela najvišje uspehe leta 2011, ko so dosegli 4. mesto v Evropi. Domače tekme odigravajo v dvorani Boris Trajkovski Arena v Skopju. Množično so obiskani tudi sezonski športi, izstopa Ohridski plavalni maraton poleti, organizirana pa so tudi smučišča za zimske športe. Severna Makedonija in njen Olimpijski komite si prizadeva k športnim in olimpijskim idealom.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.
  1. ↑ »Вкупното резидентно население на Република Северна Македонија изнесува 1 836 713 жители«. popis2021.stat.gov.mk. 30. marec 2022.
  2. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (MK)«. IMF.org. International Monetary Fund. 10. oktober 2023. Pridobljeno 13. oktobra 2023.
  3. ↑ »Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey«. ec.europa.eu/eurostat. Eurostat. Pridobljeno 12. avgusta 2021.
  4. ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
  5. ↑ »EU Leaders Give Final OK To Begin North Macedonia, Albania Membership Talks«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v angleščini). 27. marec 2020.
  6. ↑ »Bolgarija blokira začetek pristopnih pogajanj Severne Makedonije z EU-jem«. MMC RTV-SLO. 7. november 2020.
  7. ↑ »Bulgarian intellectuals: Unacceptable to deny Macedonian nation, language; green-light talks immediately«. Republika.mk (v angleščini). 5. december 2020.
  8. ↑ »Der Spiegel: Bulgaria Misuses Its Right of Veto for Nationalistic Purposes«. Novinite.com - Sofia News Agency (v angleščini). 19. november 2020.
  9. ↑ »Severna Makedonija in Bolgarija podpisali protokol za začetek pristopnih pogajanj z EU-jem«. MMC RTV-SLO. 17. julij 2022.
  10. ↑ [1]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Poglejte si besedo severna makedonija v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Severna Makedonija.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Severna_Makedonija&oldid=6352274«