Pojdi na vsebino

Gora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 07:12, 24. oktober 2012 od ZéroBot (pogovor | prispevki) (r2.7.1) (robot Dodajanje: ilo:Bantay)
Triglav

Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico. Gora je višja od hriba oz. griča, a enotno sprejete meje med hribom in goro ni. Po definiciji Združenih narodov je gora vzpetina, ki izpolnjuje enega izmed naslednjih kriterijev:[1]

  • višina več kot 2.500 m nad vznožjem
  • višina med 1.500 in 2.500 m nad vznožjem, s pobočjem strmejšim od 2º
  • višina med 1.000 in 1.500 m nad vznožjem, s pobočjem strmejšim od 5º ali lokalno (v premeru 7 km) višinsko razliko več kot 300 m
  • višina med 300 in 1.000 m nad vznožjem in lokalno višinsko razliko več kot 300 m

Po tej definiciji je 24 % Zemljinega površja goratega; 10 % vsega svetovnega prebivalstva živi v goratem področju.[2] Vse pomembnejše svetovne reke izvirajo iz gora in več kot polovica človeštva uporablja vodo iz gora.[3][4]

Več gora sestavlja gorovje. Več gorovij sestavlja gorstvo. Gore največkrat nastajajo ob premikanju litosferskih plošč, bodisi z orogenezo, bodisi epirogenezo. Nekateri osamelci so nastali z ognjeniškim delovanjem.

Najvišja gora na svetu je Mount Everest v Himalaji, ki se dviga 8.848 metrov nad morsko gladino. Najvišja znana gora v našem osončju je ognjenik Olympus Mons na Marsu, ki se dviga 27 kilometrov nad povprečno višino površja planeta. V Sloveniji je najvišji Triglav z 2864 m.n.m.

Gore kot življenjsko okolje

Gorska koza na gori Huron v Koloradu (ZDA)

Gore s svojo višino segajo v višje, hladnejše plasti ozračja, zato so pogoji za preživetje ljudi in drugih organizmov ostrejši. Najvišje gore so v območju večnega snega in ledu, poleg tega pa je v teh višinah zrak že bistveno redkejši in na površini praktično ni življenja. Nenazadnje pa so strma pobočja toliko bolj izpostavljena eroziji in je tam prst tanjša ali je sploh ni, kar dodatno omejuje življenjski prostor.

Rastline in živali, ki so prilagojene na gorske habitate, so odporne na mraz in pomanjkanje hrane. Gorski ekosistemi so zaradi občutljivega ravnovesja med bolj ranljivimi ekosistemi na Zemlji.

Vrste

Viri

  1. Blyth S. s sod. (2002). »Mountain Watch« (PDF). UNEP World Conservation Monitoring Centre, Cambridge, UK. Pridobljeno 17. februarja 2009.
  2. Panos (2002). »High Stakes«. Pridobljeno 30. decembra 2009.
  3. »International Year of Freshwater 2003«. Pridobljeno 7. decembra 2006.
  4. »The Mountain Institute«. Pridobljeno 7. decembra 2006.