Pojdi na vsebino

Šent Jurij

Šent Jurij

Sveti Jurij pri Grosupljem (do 1952)
Podtabor pri Grosupljem (1952–1992)
Šent Jurij se nahaja v Slovenija
Šent Jurij
Šent Jurij
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°55′35.37″N 14°37′16.23″E / 45.9264917°N 14.6211750°E / 45.9264917; 14.6211750
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaGrosuplje
Površina
 • Skupno1,18 km2
Nadm. višina
342,2 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno412
 • Gostota350 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
1290 Grosuplje
Zemljevidi

Šent Jurij (nemško Sankt Georgen[2]), pogosto zapisano okrajšano kot Št. Jurij, je vas v Občini Grosuplje na Dolenjskem. Občina spada v Osrednjeslovensko statistično regijo.[3] Naselje na severu meji na Malo vas pri Grosupljem, na jugozahodu pa na Vrbičje.

Poimenovanje naselja

[uredi | uredi kodo]

Naselje je bilo prvič omenjeno 7. junija 1357 kot Sand Gorgen in nato 28. oktobra 1464 kot Sand Jörgen. Nadalje je omenjen leta 1436, 1463 in 1468 s podobnimi različicami imena Sand Jörgen.[4]

Leta 1952 je bilo naselje preimenovano iz Sv. Jurij pri Grosupljem v Podtabor pri Grosupljem na podlagi Zakona o imenih naselij, poimenovanju trgov, ulic in objektov iz leta 1948 kot del prizadevanj povojnih komunističnih oblasti, da bi iz slovenskih toponimov odstranili sakralne elemente. Leta 1992 je bilo naselje znova preimenovano s svojim prejšnjim imenom.[5][6][7]

Vaške zgradbe

[uredi | uredi kodo]
Cerkev sv. Jurija

Župnijska cerkev, po kateri je vas dobila tudi ime, je posvečena svetemu Juriju in spada pod okrilje ljubljanske nadškofije. Zgradba ima gotsko zasnovo, vendar je bila prezidana v 18. in 19. stoletju.[8]

V kraju stojita tudi dve kapelici. Prva, ki se nahaja v neposredni bližini župnijske cerkve, je posvečena Materi božji,[9] druga pa je posvečena Srcu Jezusovemu.[10]

Naselje se nahaja na rimskodobnem arheološkem nahajališču.[11]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna. 1906. str. 114.
  3. »Občina Grosuplje«. www.grosuplje.si. Pridobljeno 25. februarja 2023.
  4. Bizjak, Matjaž; Kosi, Miha; Seručnik, Miha; Šilc, Jurij (2021). Historična topografija Kranjske (do 1500) Druga dopolnjena izdaja (PDF). Ljubljana: ZRC SAZU Zgodovinski inštitut Milka Kosa. str. 1533. COBISS 50432003. ISBN 978-961-254-974-9. OCLC 1366214400.
  5. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  6. Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  7. Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
  8. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2460«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  9. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 26181«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  10. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 26184«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  11. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 11890«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]