Pojdi na vsebino

9K330 Tor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
9K330 Tor

Transporter raket 9K330 Tor z radarjem
Vrsta Sistem zračne obrambe kratkega dosega
Država izvora  Sovjetska zveza
 Rusija
Zgodovina uporabe
V uporabi 1986–sedanjost
Uporabniki uporabniki
Vojne Rusko-gruzijska vojna

Sirska državljanska vojna
Druga karabaška vojna

Zgodovina izdelave
Konstruktor Almaz-Antej
Leto zasnove 1975
Proizvajalec Iževska elektromehanična tovarna Kupol
V proizvodnji 1983–
Različice 9K330 Tor

9K331 Tor-M1
9K332 Tor-M2
3K95 Kinžal (vojna mornarica)

9K-330 Tor (rusko 9К-330 Тор – torus) je sistem zračne obrambe kratkega dosega, razvit za Sovjetske in Ruske oborožene sile.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Sistem 9K-330 Tor je bil razvit s ciljem zagotavljanja večjega dosega in daljšega sledenja hitrim tarčam z majhnim radarskim presekom in hitrim in učinkovitim spopadanjem z množičnimi zračnimi napadi zagotavljajoč visoko raven avtomatizacije in integracije z drugimi sistemi zračne obrambe.[1] V ta namen so oblikovalci uporabili več novih tehnologij, vključno z napredno pasivno radarsko napravo elektronsko skeniranega niza, okrepljeno digitalno procesiranje podatkov, navpično izstreljene rakete za izboljšanje reakcijskega časa in večje število raket pripravljenih na izstrelitev. Sistem je vstopil v uporabo leta 1986.[2]

Izboljšana različica 9K331 Tor-M1 z bistveno izboljšano natančnostjo raket in zmožnostjo napadanja dveh tarč hkrati (z uvedbo drugega kanala za nadzor ognja)[3] je vstopila v uporabo leta 1991.[4] Po izkušnjah pri NATO bombardiranju Bosne in Hercegovine leta 1995 je bil sistem dodatno izboljšan in leta 2007 je bil na letalski razstavi MAKS predstavljen Tor-M2.[5] Sistem proizvaja Iževska elektromehanična tovarna Kupol.

Mornariško različico 3K95 Kinžal (rusko Кинжал – bodalo) je razvil Morski znanstvenoraziskovalni institut elektrotehnike Altair iz Moskve in je nameščena na letalonosilki Admiral Kuznjecov razreda Admiral Kuznjecov, raketni križarki Pjotr Veliki razreda Orlan, rušilcih razreda Fregat in fregatah razreda Jastreb Ruske vojne mornarice.

Uporabniki

[uredi | uredi kodo]

Sistem 9K-330 Tor uporabljajo:

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Аналогов "Тору" не существует. ВОЕННО-ПРОМЫШЛЕННЫЙ КУРЬЕР (v ruščini). ВПК-Медиа. 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. junija 2008. Pridobljeno 9. avgusta 2008.
  2. ↑ »Зенитный ракетный комплекс "Top"«. Arhivirano iz spletišča dne 6. novembra 2014. Pridobljeno 14. novembra 2014.
  3. ↑ http://www.almaz-antey.ru/en/catalogue/millitary_catalogue/[mrtva povezava]
  4. ↑ »На вооружение войск ЮВО поступили новые ЗРС "Тор-М1-2У"«. aftershock.su. Arhivirano iz spletišča dne 6. novembra 2014. Pridobljeno 14. novembra 2014.
  5. ↑ ИЭМЗ "Купол" представит на "МАКС-2007" новую БМ ЗРС "ТОР-М2Э". ОАО "ИЭМЗ "Купол" (v ruščini). 14. avgust 2007. Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2009. Pridobljeno 9. avgusta 2008.
  6. ↑ »Алжир как экспортная витрина для российских систем ПВО«. dfnc.ru (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 22. novembra 2018. Pridobljeno 21. novembra 2018.
  7. ↑ »Россия вооружает Азербайджан«. Vedomosti.ru (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 18. junija 2013. Pridobljeno 14. novembra 2014.
  8. ↑ »Armenia receives Tor-M2KM SAM systems«. www.janes.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2020.
  9. ↑ »Third battery of Tor-M2 air defense missile system enters in service with the Belarus army«. 4. januar 2014. Arhivirano iz spletišča dne 10. januarja 2014. Pridobljeno 10. januarja 2014.
  10. ↑ »Россия поставила Белоруссии четыре Як-130 и дивизион "Тор-М2" – Еженедельник "Военно-промышленный курьер"«. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2014. Pridobljeno 14. novembra 2014.
  11. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz spletišča dne 26. septembra 2015. Pridobljeno 25. avgusta 2015.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  12. ↑ »Рособоронэкспорт поставит Белоруссии 5 машин из состава ЗРК "Тор-М2К"«. ria.ru. 25. avgust 2015. Arhivirano iz spletišča dne 29. novembra 2018. Pridobljeno 30. aprila 2018.
  13. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz spletišča dne 29. novembra 2018. Pridobljeno 28. novembra 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  14. ↑ »Belarus and Russia sign contract on battery of Tor-M2 air defense missile systems«. tass.com. Arhivirano iz spletišča dne 29. novembra 2018. Pridobljeno 30. aprila 2018.
  15. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz spletišča dne 3. januarja 2019. Pridobljeno 3. januarja 2019.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  16. ↑ 16,0 16,1 16,2 »Almaz/Antei Concern of Air Defence Tor (NATO SA-15 'Gauntlet') low to medium-altitude self-propelled surface-to-air missile system«. Jane's Information Group. 20. maj 2008. Pridobljeno 10. avgusta 2008.[mrtva povezava]
  17. ↑ The Military Balance 2013. — P. 288.
  18. ↑ »Tor-M1«. www.deagel.com. Arhivirano iz spletišča dne 28. februarja 2017. Pridobljeno 30. aprila 2018.
  19. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. julija 2012. Pridobljeno 27. maja 2021.[mrtva povezava]
  20. ↑ »Минобороны Египта на учениях продемонстрировало ЗРК "Бук-М2", утверждает "Джейнс"«. vpk.name. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2018. Pridobljeno 30. aprila 2018.
  21. ↑ »Russia trains Greek Tor-M1 crews«. RIA Novosti. 27. december 2007. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2008. Pridobljeno 4. septembra 2008.
  22. ↑ »Russia Iran successfully tests Russian TOR-M1 missiles«. RIA Novosti. 7. februar 2007. Arhivirano iz spletišča dne 2. februarja 2009. Pridobljeno 15. januarja 2009.
  23. ↑ Army Recognitions (29. januar 2021). »TOR-M1 9A331 SA-15 Gauntlet Ground-to-air missile on armored vehicle«. Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2021. Pridobljeno 25. decembra 2019.
  24. ↑ IndraStra Global Editorial Team (30. oktober 2020). »Myanmar Integrated Air Defense System«. Arhivirano iz spletišča dne 30. oktobra 2020. Pridobljeno 7. decembra 2015.
  25. ↑ Bericht auf dtig.org (S. 10) Arhivirano 2015-09-23 na Wayback Machine. (PDF; 156 kB)
  26. ↑ »Auf der MilitärinfoseiteArmy Recognition unter Vehicles with missiles«. Arhivirano iz prvotnega dne 15. junija 2007. Pridobljeno 29. aprila 2015.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava) (englisch)
  27. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2019. Pridobljeno 25. avgusta 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  28. ↑ »Hugo Chávez agradece a Rusia por suministrar a Venezuela "el armamento más moderno del mundo"« (v španščini). RIA Novosti. 18. avgust 2011. Arhivirano iz spletišča dne 5. oktobra 2011. Pridobljeno 18. avgusta 2011.
  29. ↑ The Military Balance 2012. — P. 405.
  30. ↑ The Military Balance 2012. — P. 406.
  31. ↑ es:Tor-M1
  32. ↑ Yemeni Air Force
  33. ↑ John Pike. »Yemen Air Force«. Arhivirano iz spletišča dne 12. januarja 2016. Pridobljeno 24. januarja 2015.
  34. ↑ widesoft systems. ».:( Les grands bouleversements gopolitiques imposent une nouvelle vision du monde )«. Arhivirano iz spletišča dne 29. novembra 2014. Pridobljeno 14. novembra 2014.
  35. ↑ inserbia.info: Russia fulfilling contracts with Syria for Tor, Buk and Bastion systems Arhivirano 2016-10-21 na Wayback Machine., accessed October 21, 2016
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 9K330 Tor.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=9K330_Tor&oldid=6261302«