Amorij
| Amorij Ἀμόριον (grško) | |
|---|---|
 Ruševine Amorija | |
| Drugo ime | Amorion, ʿAmmūriye, Amūrīn, Hergen Kale |
| Lokacija | Hisarköy, Provinca Afyonkarahisar,  Turčija |
| Regija | Frigija |
| Koordinati | 39°1′21″N 31°17′42″E / 39.02250°N 31.29500°E |
| Zgodovina | |
| Obdobje | helenistično obdobje do visoki srednji vek |
| Povezano z | Ezop (legendarno), Mihael II. |
| Dogodki | opustošenje Amorija |
Amorij (starogrško Ἀμόριον, latinizirano: Amórion) je bilo mesto v anatolski pokrajini Frigiji. [1] Ustanovljeno je bilo v helenističnem obdobju, doživelo razcvet v Bizantinskem cesarstvu in po arabskem plenjenju leta 838 propadlo. Stalo je na bizantinski vojaški cesti iz Konstantinopla v Kilikijo.[2] Njegove ruševine in höyük (gomila) se nahajajo pod vasjo in okoli vasi Hisarköy, 13 kilometrov vzhodno od Emirdağa v provinci Afyonkarahisar, Turčija.[3][4]
Arabski in drugi islamski viri mesto omenjajo kot ʿAmmūriye. V osmanskem obdobju se je mesto imenovalo Hergen Kale in ni nikoli ponovno pridobilo svojega nekdanjega pomena.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Antika
[uredi | uredi kodo]Mesto je od obdobja 133 pr. n. št. do 27 pr. n. št. do 3. stoletja n. št. kovalo lasten denar, kar kaže na njegov pomen v predbizantinskem obdobju.[5] Amorij je bil očitno prestižno in uspešno mesto. Ob tem je treba povedati, da so zgodnji zgodovinski zapisi, ki omenjajo mesto, strogo omejeni na Strabona, vendar se pričakuje, da bodo nova odkritja osvetlila rimsko obdobje mesta in obdobje pred njim.
Bizantinsko obdobje
[uredi | uredi kodo]
Cesar Zenon je v 5. stoletju mesto utrdil, vendar je postalo pomembno šele v 7. stoletju.[6] Zaradi strateške lege v osrednji Anatoliji je mesto po muslimanski osvojitvi Levanta postalo ključno oporišče proti vojskam Omajadskega kalifata. Mesto je prvi napadel Muavija I. leta 646. Leta 666 je kapituliralo pred Abd ar-Rahmanom ibn Halidom, leta 669 pa ga je zasedel Jazid I. Mesto je nato ponovno zavzel Andrej, general cesarja Konstansa II.[2] V naslednjih dveh stoletjih je ostalo pogosta tarča muslimanskih napadov na Anatolijo, zlasti med velikima obleganjema leta 716 in 796. Kmalu zatem je postalo glavno mesto Anatolske teme. V letih 742-743 je bilo glavno oporišče cesarja Konstantina V. v bojih proti uzurpatorju Artabazdu. Leta 820 se je na bizantinski prestol povzpel Amorijec Mihael II. in ustanovil Amorijsko dinastijo. Z njim se je začelo obdobje največjega razcveta mesta. Postalo je največje mesto v Anatoliji, status rodnega mesta vladajoče dinastije pa je pomenil tudi njegovo pogubo: leta 838 je kalif Al-Mutasim sprožil kampanjo posebej proti Amoriju, ga zavzel in do tal porušil. Dogodki so opisani v Abu Tamamovi pesnitvi.[2]
Mesto je bilo obnovljeno, vendar ga je Tamal al-Dulafi leta 931 požgal. Amorij je kljub temu ostal dejavno bizantinsko mesto vsaj do 11. stoletja.[7] Po bitki pri Manzikertu so ga opustošili Seldžuki in pobili velik del njegovih prebivalcev.[8] Cesar Aleksej I. Komnen je leta 1116 pri Amoriju premagal Seldžuke.
Al-Idrizi in Hamdalah Mustavfi omenjata, da je bil Amorij pomembno mesto od 12. do 14. stoletja.[2]
Izkopavanja
[uredi | uredi kodo]Najdišče Amorija je bilo dolgo neznano, čeprav se je njegovo ime pojavljalo na številnih zemljevidih iz 18. in 19. stoletja. Ponovno ga je odkril Richard Pococke leta 1739. Kasneje so ga natančneje vrisali na zemljevide.[9]
Leta 1987 je R.M. Harrison z Univerze v Oxfordu opravil predhodno raziskavo najdišča. Izkopavanja so se začela leta 1988. Od samega začetka so bila usmerjena predvsem v raziskovanje postklasičnega bizantinskega Amorija.[10] V letih 1989 in 1990 je bila izvedena intenzivna površinska raziskava umetne gomile v zgornjem mestu. Leta 2001 je Ali Kaya izvedel geofizikalno raziskavo cerkve, najdene v zgornjem mestu, katere izkopavanje je treba še opraviti. Projekt sponzorira Britanski inštitut za arheologijo v Ankari, financirajo pa ga različne ustanove iz Združenih držav, vključno s skladom Adelaide in Miltona De Groota v Metropolitanskem muzeju umetnosti in Prijatelji Amorija.[11][neuspešno preverjanje]
Po več kot 20 letih britanskih izkopavanj v Amoriju se je terensko delo znova začelo leta 2014 z novo turško ekipo pod vodstvom doktorice Zelihe Demirel Gökalp z Univerze Anadolu s sedežem v Eskişehirju. Projekt izkopavanj Amorija poteka s sodelovanjem tujih institucij, kot je Inštitut za sredozemske študije Fundacije za raziskave in tehnologijo – Hellas.[12]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Catholic Encyclopedia, vol. 1: Amorios
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 M. Canard, "ʿAmmūriya" Arhivirano 2020-07-27 na Wayback Machine.", Encyclopedia of Islam, Second Edition online 2012
- ↑ Drew Bear, T.; DARMC; R. Talbert; S. Gillies; J. Åhlfeldt; T. Elliott (7. junij 2018). »Places: 609302 (Amorion)«. Pleiades. Arhivirano iz spletišča dne 1. novembra 2020. Pridobljeno 19. februarja 2015.
- ↑ Ivison, p. 27 Arhivirano 2024-03-06 na Wayback Machine.
- ↑ Constantina Katsari; Christopher S Lightfoot; Adil Özme (30. januar 2013). The Amorium Mint and the Coin Finds: Amorium Reports 4. Walter de Gruyter. ISBN 978-3-05-005828-3. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2024. Pridobljeno 4. julija 2015.
- ↑ Chris S. Lightfoot; Mücahide Lightfoot (31. december 2006). Amorium: A Byzantine City in Anatolia. Homer Kitabevi. ISBN 978-975-8293-80-3. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2024. Pridobljeno 27. septembra 2016.
- ↑ Timothy E. Gregory, A History of Byzantium, p. 228 Arhivirano 2024-03-06 na Wayback Machine.
- ↑ Speros Vryonis, The Decline of Medieval Hellenism in Asia Minor and the Process of Islamization from the Eleventh through the Fifteenth Century Arhivirano 2017-02-02 na Wayback Machine. (University of California Press, 1971), str. 21
- ↑ C.S. Lightfoot, "Coins at Amorium" in Constantina Katsari et al., The Amorium Mint and the Coin Finds, Amorium Reports 4, p. 5 Arhivirano 2024-03-06 na Wayback Machine.
- ↑ Chris S. Lightfoot (2003). Amorium reports II: research papers and technical reports. Archaeopress. ISBN 978-1-84171-538-4. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2024. Pridobljeno 27. septembra 2016.
- ↑ »The Armorium Excavations Project«. Amoriumexcavations.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2008. Pridobljeno 2. avgusta 2008.
- ↑ »Amorium Urban Archaeology«. Amoriumurbarch.blogspot.gr. Arhivirano iz spletišča dne 13. februarja 2016. Pridobljeno 24. junija 2022.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Clive Foss. Amorion. str. 79–80.
- Ivison, Eric A. (2007). "Amorium in the Byzantine Dark Ages (seventh to ninth centuries)". V Henning, Joachim (ur.). Post-Roman Towns, Trade and Settlement in Europe and Byzantium, Vol. 2: Byzantium, Pliska, and the Balkans. de Gruyter. str. 25–59. ISBN 978-3-11-018358-0.
- Karolidis, Pavlos (1908). Η πόλις Αμόριον εν τη χριστιανική και μωαμεθανική ιστορία και ποιήσει [The city of Amorion in Christian and Mohammedan history and poetry] (v grščini). Athens: Τύποις Π. Δ. Σακελλαρίου.
- Lightfoot, Chris (2006). Amorium: A Byzantine City in Anatolia - An Archaeological Guide. Istanbul: Homer Kitabevi. ISBN 978-975-8293-80-3.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
