Anato
Anato (it.: Annatto) ali aditiv z oznako E160b, je rdečkasto rumeno barvilo, katerega struktura izvira iz karotena, pridobljenega iz Bixa orellana, grmovnice, ki izvira iz Amazonije, ter jo gojijo predvsem v Srednji Ameriki ter Indiji.
Ime rastline spominja na konkvistadorja Francisca de Orellana, ki je z odpravo leta 1540 prvi prečkal južnoameriško celino od Tihega oceana do Atlantika, pri tem pa odkril reko Amazonko.
Pridobivanje in lastnosti
[uredi | uredi kodo]Barvilo je v rdeči povrhnjici semen, iz katere se ekstrahira s hitrostjo 120-160 g na 100 kg semen. Ekstrakcija barvila lahko poteka na dva načina: z oljnimi topili ali z vodnimi alkalijami. V prvem primeru dobimo raztopino, ki vsebuje različna barvila, med katerimi je najbolj razširjen biksin (ali bisin), prisoten tako v cis kot v trans obliki. Pri ekstrakciji z alkalijami pa dobimo norbisin, produkt hidrolize biksina, v obliki soli, običajno natrijevega ali kalijevega, odvisno od uporabljene alkalije, tudi v cis in trans obliki. Z nakisanjem raztopine dobimo barvilo kot prosto kislino. Iz kemičnega vidika imata biksin in norbisin izoprenu podobno strukturo, za katero lahko domnevamo, da izhaja iz karotena z delnim rušenjem končnih obročev s tvorbo dveh karboksilnih skupin, od katerih je ena v biksinu v obliki estra metila. Čeprav izhajajo iz karotena, pa nimajo aktivnosti kot provitamin A. Biksin in norbisin sta netopna v vodi, slabo topna v alkoholu, topna pa v etru in v oljih ter v razredčenih alkalijah. Največja stabilnost vodnih raztopin je pri pH 8, vendar te raztopine ostanejo stabilne, s padajočo stabilnostjo, do pH 4.
Največji nasadi grmovnice Bixa orellana, za pridelavo anata, so v Braziliji in na Filipinih.
Poimenovanja
[uredi | uredi kodo]V špansko govorečih regijah se Anato imenuje Achiote, medtem ko se v Braziliji imenuje Urucum (od tod francosko ime Rocou).
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Anato je eno najdlje znanih naravnih barvil in se že več kot 100 let uporablja tako v Evropi kot v ZDA za barvanje margarine in sirov. Nekatere indijanske skupnosti v obalni regiji Ekvadorja (Santo Domingo) uporabljajo pasto, ki vsebuje anato, za barvanje las (Indios colorados). Na andskih tržnicah se običajno prodaja kot začimba za mesno jed (Cotacachi: carne colorada). Avtohtoni prebivalci Amazonije so uporabljali anato kot repelent proti insektom in kot protistrup proti strupu, ki ga vsebuje grenka sorta tapioke, pa tudi pri poslikavah telesa.
Njegova uporaba kot barvilo za živila je dovoljena tako v EU (vpis E160b na seznamu živilskih prehranskih dodatkov) in v ZDA (barvilo izvzeto iz certificiranja). Uporablja se za pridobivanje odtenkov od rumene do rumeno-rdeče. Sedaj veljavna italijanska zakonodaja na področju živil poleg že omenjenih uporab dovoljuje tudi barvanje sladoledov, likerjev, sladic, kosmičev za zajtrk, okraskov, pekovskih izdelkov, emulgiranih maščob, prigrizkov in prekajenih rib.
Izvedeni so bili tudi poskusi za uporabo anata kot pigmenta v perutninarstvu, vendar s slabšimi rezultati od tistih, ki jih je mogoče doseči s ksantofili in drugimi karotenoidi. Na kozmetičnem področju se lahko anato uporablja v izdelkih za ličenje, zlasti v rdečih za ustnice, lahko pa tudi v zobnih pastah in emulzijah, če je namesto sintetičnih bolj primerno naravno barvilo. Uporablja se lahko tudi za oranžno obarvanje v doma izdelanih milih (dodano na koncu obdelave in pred dajanjem v kalup).
Kulinarična raba
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Norman, Jill (2004). Začimbe in zelišča. Ljubljana : Prešernova družba. COBISS 215916032. ISBN 961-6512-31-5.