Bernard Madoff
Bernard Lawrence Madoff | |
---|---|
Rojstvo | 29. april 1938[1] Queens |
Smrt | 14. april 2021[2][3] (82 let) Federal Medical Center, Butner[d][3] |
Narodnost | ameriška |
Državljanstvo | ZDA |
Izobrazba | Hofstra University (1960) |
Poklic | borzni mešetar, finančnik, ekonomist, bankir |
Delodajalec | Bernard L. Madoff Investment Securities |
Poznan po | Največji finačni prevarant v zgodovini, predsednik NASDAQ (prej) |
Zakonci | Ruth Alpern Madoff (1959–) |
Otroci | Mark Madoff Andrew Madoff |
Bernard Lawrence »Bernie« Madoff, ameriški poslovnež in finačni prevarant, * 29. april 1938, New York, ZDA, † 14. april, 2021, FMC Butner, Severna Karolina[4]
Leta 1960 je ustanovil borzno posredniško podjetje, ki je kasneje postala Bernard L. Madoff Investment Securities LLC.[5] Bil je njen direktor vse do aretacije leta 2008.[6][7] Podjetje je bilo eno izmed vodilnih podjetij na Wall Streetu,[8] ki so zaobšla specializirana podjetja z neposrednim izvrševanjem naročil strank na drobno.[9] V podjetju je zaposlil tudi svojega brata, Petra Madoffa kot generalnega direktorja in njeno hčer, Shano Madoff kot uradnico za predpise in skladnosti. V podjetju je zaposlil tudi svoja sinova, Marka in Andrewa. Mark je umrl zaradi samomora z obešanjem na drugo obletnico aretacije svojega očeta,[10][11][12] Andrew pa je umrl zaradi limfoma leta 2014.[13] Njegov brat Peter je bil obsojen na 10 letno zaporno kazen.[14]
10. decembra 2008 sta njegov sinova ameriškim oblastem povedala, da jima je oče priznal, da je sektor za upravljanje s premoženjem Ponzijeva shema in da je to »ena velika laž«.[15][16][17] Naslednji dan so ga aretirali agenti FBI in ga obtožili goljufije z vrednostnimi papirji. Ameriška komisija za vrednostne papirje je že večkrat preiskovala podjetje, vendar pri tem ni zaznala kršitev.[18] 12. marca je Madoff priznal krivdo v 11 točkah zveznih kaznivih dejanj. Ponzijeva shema delovanja naj bi bila ustvarjena sredi devetdesetih let dvajsetega stoletja, vendar preiskovalci menijo, da se je ta pričela že sredi osemdesetih[19] ali celo sedemdesetih let dvajsetega stoletja.[20] Naložbeni škandal je več tisoč vlagateljev oškodoval za več milijard dolarjev. Securities Investor Protection Company (SIPC) je ocenil dejansko finančno škodo na približno 18 milijard dolarjev.[21] 29. junija 2009 je bil Madoff obsojen na 150 let zapora, kar je pomenilo, da bo umrl v zaporu. Umrl je 14. aprila 2021 v Zveznem medicinskem centru Butner v Severni Karolini.[22][23][24]
Zgodnje življenje
[uredi | uredi kodo]Madoff se je rodil 29. aprila 1938 v Queensu v New Yorku. Bil je sin Silvije in Ralpha Madoffa, ki je bil borzni posrednik in vodovodar.[25][26][27][28] Izhajal je iz judovske družine.[29] Njegovi stari starši so bili emigrantskih korenin iz Poljske, Romunije in Avstrije.[30] Bil je drugi od treh otrok, njegovem bratu je bilo ime Peter, sestri pa Sondra.[31][32] Leta 1956 je diplomiral na Far Rockaway High Scool.[33]
Bernard se je vpisal na Univerzo v Alabami, ki jo je obiskoval eno leto. Tam je postal član bratovščine Tau Chapter of the Sigma Alpha Mu.[34] Kasneje je bil premeščen na univerzo Hofstra in tam leta 1960 diplomiral iz politične znanosti.[35][36] Eno leto se je celo udeleževal pouka pravne šole v Brooklynu, vendar je odšel in ustanovil svoje podjetje Bernard L. Madoff Investment Securities LLC.[37][38]
Kariera
[uredi | uredi kodo]V času nejgove aretacije decembra 2008 je bil Madoff direktor podjetja Bernard L. Madoff Investment Securities LLC.[39]
Podjetje je pričelo poslovati leta 1960 v vlogi delniškega posrednika z začetnim kapitalom v vrednosti 5000 dolarjev (ekvivalent 43.000 dolarjem danes), ki si ga je prislužil kot reševalec in monter brizgalk.[40] V nadaljevanju si je od tasta, računovodje Saula Alperna, sposodil še 50.000 dolarjev. Ta je tudi ustvaril krog družabnikov.[41] Podjetje je sprva oblikovalo trge s kotiranimi in povpraševalnimi cenami s pomočjo Quotation Bureau's Pink Sheets. Za konkuriranje podjetjem na newyorški borzi so pričeli z uporabo inovativnega računalniškega programa za širjenje svojih ponudb.[42] Pozneje je ta programska oprema postala znana pod imenom NASDAQ.[43] Po 41 letih samostojnega lastništva je podjetje postala družba z omejeno odgovornostjo in Madoff je postal njen edini delničar.[44]
Podjetje je delovalo kot ponudnik na tretjem trgu, pri čemer je povsem zaobšlo specializirana podjetja za neposredno izvrševanje naročil strank na drobno.[45] V nekem trenutku je bilo Madoffovo podjetje največje podjetje na NASDAQu, leta 2008 pa šesta največja tržna družba na Wall Streetu.[46] Podjetje je tudi imelo oddelek za upravljanje in svetovanje naložb, ki pa ga ni nikoli razglasila. Ta sektor je bil kasneje tudi jedro preiskave finančne goljufije. Madoff je bil tudi eden izmed prvih,[47] ki so izvajali plačila v toku naročil, pri katerem stranka kupi posredniku pravice do izvršitve nakupa.[48] O etičnosti takih plačil so dvomili tudi nekateri akademiki,[49][50] vendar pa je Bernard trdil, da tovrstna plačila niso vplivala na višino izstavljenega računa. Sam je tako poslovanje videl za povsem normalno.
Če gre vaša punca v trgovino po hlačne nogavice so stojala, na katerih so te nogavice, ponavadi plačana s strani proizvajalca. Tok naročil je pritegnil veliko pozornosti, vendar je bil močno precenjen.[51]
Madoff je bil tudi član Nacionalnega združenja trgovcev z vrednostnimi papirji (NASD). Bil je član in predsednik upravnega odbora organizacije.[52]
Politična vloga
[uredi | uredi kodo]Med leti 1991 in 2008 sta Bernard in Ruth Madoff zveznim kandidatom, strankam in odborom prispevala približno 240.000 dolarjev. Približno 25.000 dolarjev letno sta namenila tudi demokratičnemu senatorskemu odboru za kampanje. Odbor je v izterjatvi stečajnemu upravitelju Irvingu Piccardu vrnil 100.000 dolarjev, senator Charles Schumer pa še dodatnih 30.000 dolarjev, prejetih od Madoffa. Prav tako je senator Christopher Dodd doniral 1500 dolarjev fundaciji Elie Wiesel, ki je bila prav tako žrtev Madoffove prevare.[53]
Med voditelji Združenja za vrednostne papirje in finančne trge (SIFMA) je bilo kar nekaj Madoffovih sorodnikov.[54] Madoff sam je bil član upravnega odbora Združenja industrij vrednostnih papirjev (predhodnica SIFME) in predsednik trgovinskega odbora.[55][56] Bil je tudi član ustanovnega odbora hčerinske družbe Depository Trust & Clering Corporation (DTCC) v Londonu.[57][58]
Član upravnega odbora SIFME je bil dva mandata tudi njegov brat Peter. Leta 2008 sta z nečkaom Andrewom prejela priznanje SIFME za izjemno služenje in vodenje.[59] Decembra 2008 je ob pojavitvi novic o Ponzijevi shemi odstopil iz odbora.[60] V osmih letih (2000-2008) sta brata Madoff skupaj donirala 56.000 ameriških dolarjev SIFMI ter sponzorirala nekaj industrijskih srečanj.[61] Nečakinja Bernarda, Shana Madoff je bila članica izvršnega odbora oddelka za skladnost in pravne zadeve, vendar je po stričevi aretaciji kmalu odstopila.[62]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Encyclopædia Britannica
- ↑ Muere en prisión el financiero Bernie Madoff — Barcelona: La Vanguardia Ediciones, SL, 2021. — ISSN 1133-4835
- ↑ 3,0 3,1 Sacks E. Bernie Madoff, mastermind behind largest Ponzi scheme in history, dies at 82 — NBC News, 2021.
- ↑ »V zaporu umrl eden največjih finančnih prevarantov«. SiolNET. 14. april 2021. Pridobljeno 14. aprila 2021.
- ↑ Langer, Emily. »Bernard Madoff, mastermind of vast Wall Street Ponzi scheme, dies at 82«. Washington Post (v ameriški angleščini). ISSN 0190-8286. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2021. Pridobljeno 16. aprila 2021.
- ↑ »The Madoff Case: A Timeline«. The Wall Street Journal. 6. marec 2009. Arhivirano iz spletišča dne 22. februarja 2015. Pridobljeno 6. marca 2009.
- ↑ Henriques, Diana (13. januar 2009). »New Description of Timing on Madoff's Confession«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 10. aprila 2009. Pridobljeno 19. januarja 2009.
- ↑ Lieberman, David; Gogoi, Pallavi; Howard, Theresa; McCoy, Kevin; Krantz, Matt (15. december 2008). »Investors remain amazed over Madoff's sudden downfall«. USA Today. Mclean, Virginia: Gannett Company. Arhivirano iz spletišča dne 18. decembra 2008. Pridobljeno 24. decembra 2008.
- ↑ O'Hara, Maureen (1995). Market Microstructure Theory. Oxford: Blackwell. str. 190. ISBN 1-55786-443-8. Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2016. Pridobljeno 16. decembra 2008.
- ↑ Cornell, Irene (11. december 2010). »Officials: Bernie Madoff's Son Mark Madoff Found Dead Of Apparent Suicide In Soho Apartment«. CBS. Portland, Oregon. Arhivirano iz spletišča dne 2. julija 2018. Pridobljeno 24. oktobra 2018.
- ↑ Graybow, Martha; Trotta, Daniel (11. december 2010). »Madoff's son found dead in apparent suicide«. Financial Post. Pridobljeno 11. decembra 2010.[mrtva povezava][mrtva povezava]
- ↑ »Madoff son's suicide follows battle with trustee«. NBC News. 13. december 2010. Arhivirano iz spletišča dne 23. septembra 2020. Pridobljeno 11. marca 2013.
- ↑ »Bernie Madoff's Surviving Son Andrew Dies of Lymphoma«. NBC News. NBCUniversal. 31. oktober 2011. Arhivirano iz spletišča dne 9. avgusta 2020. Pridobljeno 24. oktobra 2018.
- ↑ »Peter Madoff Sentenced to 10 Years for Role in Ponzi Scheme«. NBC News. Arhivirano iz spletišča dne 10. maja 2013. Pridobljeno 13. avgusta 2013.
- ↑ Voreacos, David; Glovin, David (13. december 2008). »Madoff Confessed $50 Billion Fraud Before FBI Arrest«. Bloomberg News. New York City: Bloomberg L.P.
- ↑ »SEC: Complaint SEC against Madoff and BMIS LLC« (PDF). U.S. Securities and Exchange Commission. 11. december 2008. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 17. decembra 2008. Pridobljeno 29. decembra 2008.
- ↑ Appelbaum, Binyamin; Hilzenrath, David S.; Paley, Amit R. (13. december 2008). »All Just One Big Lie«. The Washington Post. str. D01. Arhivirano iz spletišča dne 14. oktobra 2010. Pridobljeno 12. decembra 2008.
- ↑ Lieberman, David; Gogoi, Pallavi; Howard, Theresa; McCoy, Kevin; Krantz, Matt (15. december 2008). »Investors remain amazed over Madoff's sudden downfall«. USA Today. Mclean, Virginia: Gannett Company. Arhivirano iz spletišča dne 18. decembra 2008. Pridobljeno 24. decembra 2008.
- ↑ »Deferred prosecution agreement between JPMorgan Chase and federal government« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. januarja 2014.
- ↑ Kolker, Carlyn; Kary, Tiffany; Kishan, Saijel (23. december 2008). »Madoff Victims May Have to Return Profits, Principal«. Bloomberg News. Pridobljeno 24. decembra 2008.
- ↑ Safer, Morley (27. september 2009). »The Madoff Scam: Meet The Liquidator«. 60 Minutes. CBS News. str. 1–4. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2009. Pridobljeno 28. septembra 2009.
- ↑ »Bernard Madoff gets 150 years behind bars for fraud scheme«. CBC News. 29. junij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2009. Pridobljeno 29. junija 2009.
- ↑ Healy, Jack (29. junij 2009). »Madoff Sentenced to 150 Years for Ponzi Scheme«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 1. maja 2011. Pridobljeno 29. junija 2009.
- ↑ »AP source: Ponzi schemer Bernie Madoff dies in prison«. AP NEWS. 14. april 2021. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2021. Pridobljeno 14. aprila 2021.
- ↑ Varchaver, Nicholas (16. januar 2009). »Madoff's mother tangled with the feds«. cnn.com. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2012. Pridobljeno 11. marca 2013.
- ↑ »Social Security Death Index«. ancestry.com. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2013. Pridobljeno 11. marca 2013.
- ↑ Who's Who In America – 1996 (50 izd.). Marquis Who's Who. 1995.
- ↑ Who's Who In America – 1996 (50 izd.). Marquis Who's Who. 1995.
- ↑ »Ponzi schemer Bernie Madoff dies in prison at 82«. AP NEWS. 14. april 2021. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2021. Pridobljeno 16. aprila 2021.
- ↑ Bandler, James; Varchaver, Nicholas (24. april 2009). »How Bernie Mandoff pulled off his massive swindle«. CNNMoney.com. Arhivirano iz spletišča dne 3. julija 2009. Pridobljeno 25. junija 2009.
- ↑ »Report: Madoff's Sister Among Scammed Victims«. Fox News. Januar 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. junija 2011. Pridobljeno 16. aprila 2011.
- ↑ Oppenheimer, Jerry (2009). Madoff with the Money. Wiley. str. 280. ISBN 978-0-470-50498-7.. "Ruth, who grew up in Laurelton, Queens, with Bernie became his steady at Far Rockaway High School. She had attributes that intrigued Bernie: She had a “shiksa” look, but was Jewish; she was social and outgoing; she had a shrewd accountant father, and she was a whiz at one particular subject – math – all the right stuff for a future Master of the Universe in the gilded canyons of Wall Street. Married in 1959, Bernie would later cheat on her like he cheated his clients."
- ↑ Carney, John. »The Education of Bernie Madoff: The High School Years«. Clusterstock. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. julija 2012. Pridobljeno 25. decembra 2008.
- ↑ Salkin, Allen (18. januar 2009). »Bernie Madoff, Frat Brother«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 30. avgusta 2011. Pridobljeno 12. maja 2009.
- ↑ Salkin, Allen (16. januar 2009). »Bernie Madoff, Frat Brother«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 30. avgusta 2011. Pridobljeno 20. januarja 2009.
- ↑ »10 Thing You Didn't Know About Bernard Madoff«. US News and World Report. 12. marec 2009. Arhivirano iz spletišča dne 10. avgusta 2011. Pridobljeno 6. avgusta 2011.
- ↑ »The Talented Mr. Madoff«. The New York Times. 24. januar 2009. Arhivirano iz spletišča dne 30. aprila 2011. Pridobljeno 15. aprila 2011.
- ↑ »10 Things You Didn't Know About Bernard Madoff«. US News. 12. marec 2009. Arhivirano iz spletišča dne 19. januarja 2011. Pridobljeno 15. aprila 2011.
- ↑ »The Madoff Case: A Timeline«. The Wall Street Journal. 6. marec 2009. Arhivirano iz spletišča dne 22. februarja 2015. Pridobljeno 6. marca 2009.
- ↑ »The Madoff files: Bernie's billions«. The Independent. London. 29. marec 2009. Arhivirano iz spletišča dne 30. januarja 2009. Pridobljeno 29. januarja 2009.
- ↑ »Madoff's tactics date to 1960s, when father-in-law was recruiter«. Business Features. Jerusalem Post. 1. februar 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. junija 2011.
- ↑ de la Merced, Michael J. (24. december 2008). »Effort Under Way to Sell Madoff Unit«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 24. decembra 2008.
- ↑ Weiner, Eric J. (2005). What Goes Up: The Uncensored History of Modern Wall Street as Told by the Bankers, Brokers, CEOs, and Scoundrels who Made it Happen. Little, Brown and Company. str. 188–192. ISBN 0-316-92966-2. Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2016. Pridobljeno 14. maja 2016.
- ↑ »Madoff Securities International Ltd v Raven & Ors (2013) EWHC 3147 (Comm) (18 October 2013)«. British and Irish Legal Information Institute (BAILII). Arhivirano iz spletišča dne 11. marca 2021. Pridobljeno 14. aprila 2021.
- ↑ O'Hara, Maureen (1995). Market Microstructure Theory. Oxford: Blackwell. str. 190. ISBN 1-55786-443-8. Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2016. Pridobljeno 16. decembra 2008.
- ↑ de la Merced, Michael J. (24. december 2008). »Effort Under Way to Sell Madoff Unit«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 24. decembra 2008.
- ↑ Wilhelm, William J.; Downing, Joseph D. (2001). Information Markets: What Businesses Can Learn from Financial Innovation. Harvard Business Press. str. 153. ISBN 1-57851-278-6. Pridobljeno 13. marca 2009.
Madoff
- ↑ Princeton University Undergraduate Task Force (Januar 2005). »THE REGULATION OF PUBLICLY TRADED SECURITIES« (PDF). U.S. Securities and Exchange Commission. str. 58. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 14. januarja 2009. Pridobljeno 17. decembra 2008.
- ↑ Ferrell, Allen (2001). »A Proposal for Solving the 'Payment for Order Flow' Problem« (PDF). 74 S.Cal.L.Rev. 1027. Harvard. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 26. novembra 2013. Pridobljeno 12. decembra 2008.
- ↑ Battalio, Robert H.; Loughran, Tim (15. januar 2007). »Does Payment for Order Flow to Your Broker Help or Hurt You?« (PDF). Notre Dame University. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 8. novembra 2017. Pridobljeno 12. decembra 2008.
- ↑ McMillan, Alex (29. maj 2000). »Q&A: Madoff Talks Trading«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 9. februarja 2019. Pridobljeno 11. decembra 2008.
- ↑ Henriques, Diana B. (13. januar 2009). »New Description of Timing on Madoff's Confession«. The New York Times. Pridobljeno 19. januarja 2009.
- ↑ Becker, Bernie (26. marec 2009). »Money From Madoff was Rerouted«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 28. marca 2009. Pridobljeno 29. marca 2009.
- ↑ Williamson, Elizabeth; Scannell, Kara (18. december 2008). »Family Filled Posts at Industry Groups«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2015. Pridobljeno 3. novembra 2009.
- ↑ »The Owner's Name was on the Door«. Bernard L. Madoff Investment Securities, LLC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. decembra 2008. Pridobljeno 3. novembra 2009.
- ↑ Brian Ross, Brian (29. september 2009). The Madoff Chronicles: Inside the Secret World of Bernie and Ruth. ISBN 9781401394929. Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2016. Pridobljeno 11. marca 2013.
- ↑ Strober, Deborah Hart; Strober, Gerald; Strober, Gerald S. (2009). Catastrophe: The Story of Bernard L. Madoff, the Man Who Swindled the World. ISBN 9781597776400. Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2016. Pridobljeno 11. marca 2013.
- ↑ Schwartz, Robert A.; Byrne, John Aidan; Colaninno, Antoinette (24. junij 2005). Coping With Institutional Order Flow. ISBN 9781402075117. Arhivirano iz spletišča dne 29. decembra 2016. Pridobljeno 11. marca 2013.
- ↑ »SIFMA Honors Industry Professionals with Distinguished Leadership and Chairmen's Achievement Awards«. Sifma. 8. november 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. junija 2013. Pridobljeno 11. marca 2013.
- ↑ Williamson, Elizabeth; Scannell, Kara (18. december 2008). »Family Filled Posts at Industry Groups«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2015. Pridobljeno 3. novembra 2009.
- ↑ Williamson, Elizabeth (22. december 2008). »Shana Madoff's Ties to Uncle Probed«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 29. marca 2015. Pridobljeno 1. marca 2009.
- ↑ Madoff, Shana. »San Francisco Topical Breakfast«. Compliance and Legal Division of the Securities Industry and Financial Markets Association. Arhivirano iz spletišča dne 1. maja 2009. Pridobljeno 1. marca 2009.