Pojdi na vsebino

Brahistokrona

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Brahistokrona (tudi brahistohrona, grško starogrško βραχίστος: brahistos - najkrajši + starogrško χρόνος: kronos - čas) je ravninska krivulja, po kateri masna točka z začetno hitrostjo iz neke točke (A) pride v drugo točko (B) v najkrajšem času pod pogojem, da nanjo deluje konstanten gravitacijski pospešek in da trenje ni prisotno.

Brahistokrona je cikloida

[uredi | uredi kodo]

Izhodišče koordinatnega sistema z vodoravno osjo x in navpično osjo y naj je v začetni legi drobnega telesa. Po Huygensovi enačbi ali po izreku o kinetični in potencialni energiji je:

Za čas, ki ga potrebuje telo iz začetne do končne točke, se dobi:

če je kvadrat elementa ločne dolžine. Določiti je treba tir y(x), pri katerem je pri dani začetni in končni točki čas t najkrajši. Takšne naloge sodijo v variacijski račun. Rešitev je cikloida, parametrično:

Krivuljo se dobi, če se misli, da se krog s polmerom r kotali po spodnji strani x. Hitro se ugotovi, da je:

in čas:

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Problem brahistokrone je postavil Johann Bernoulli in zanj leta 1696 prvi objavil rešitev, ki pa naj bi bila v resnici rešitev njegovega brata Jakoba.[1] Spada med variacijske probleme, Johann Bernoulli pa velja za očeta variacijskega računa. Splošno nalogo za brahistokrono je rešil Leonhard Euler leta 1774.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Weisstein, Eric W. »"Brachistochrone Problem"«. MathWorld--A Wolfram Web Resource. Pridobljeno 15. marca 2009.