Pojdi na vsebino

Dišeča sehlica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dišeča sehlica
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Kraljestvo: Glive
Oddelek: Prostotrosnice
Razred: Listarice
Red: Listarji
Družina: Marasmiaceae
Rod: Marasmius
Vrsta:
M. oreades
Dvočlensko ime
Marasmius oreades
authority = (Bolton) Fr (1836)

Dišeča sehlica (znanstveno ime Marasmius oreades) je gliva iz rodu sehlic (Marasmius).

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Klobuk ima premer 1–5 cm; je zvonaste oblike s sprva nekoliko zavihanim robom, ki postane široko izbočen z enakomernim ali dvignjenim robom, vendar običajno ohrani rahlo osrednjo izboklino - grbico. Površina je suha, gladka, bledo rjava ali rjava, včasih bela ali rdečkasto rjava; običajno opazno spremeni barvo, ko se posuši; rob je včasih rahlo nažlebkan.[1]

Bet je gol, bled in žilav, visok 2–6 cm, premera 2–6 mm.[2]

Lističi so dokaj debeli in razmaknjeni in so pritrjene na bet. So bele ali bledo rumene barve.[1]

Ima prijeten vonj, ki ga nekateri opisujejo, kot po svežem žaganju[3], drugi pa po grenkih mandljih oziroma cianidu.[4]

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Pojavlja se poleti in jeseni na travnatih površinah in je razmeroma pogosta. Raste v skupinah, lokih ali krogih imenovanih tudi čarovniški krogi. Prisotnost micelija je lahko opazna zaradi izboljšane rasti trave, ki tako postane bolj zelena.[5]

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni odtis je bele barve. Trosi so pod mikroskopom prosojni, neamiloidni in merijo 7–10 × 4–6 µm.[3]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]
  • mazasta sehlica (Marasmius collinus) povzroča prebavne motnje in ima lepljiv klobuček, nažlebkano obrobje, ter gladek in votel bet.[3]
  • pobeljena korenovka (Collybia dealbata), nekoč imenovana pobeljena livka je strupena in ima bolj goste lističe, ki potekajo navzdol po betu.

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Užitna in cenjena zaradi sladkastega okusa. Uporabni so samo klobučki, ker so beti preveč vlaknasti in žilavi. Sladek okus verjetno daje prisotnost trehaloze, vrste sladkorja, ki omogoča, da dišeče sehlice preživijo osušitev. Ko je trehaloza izpostavljena vlagi se razgradi in omogoči, da se celični procesi, vključno z ustvarjanjem novih trosov, začnejo znova.[6]

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »Marasmius oreades (MushroomExpert.Com)«. www.mushroomexpert.com. Pridobljeno 5. oktobra 2024.
  2. Davis, R. Michael; Sommer, Robert; Menge, John A. (2012). Field Guide to Mushrooms of Western North America. Berkeley: University of California Press. str. 27, 188–189. ISBN 978-0-520-95360-4. OCLC 797915861.
  3. 3,0 3,1 3,2 »Marasmius oreades, dišeča sehlíca - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 5. oktobra 2024.
  4. Trudell, Steve; Ammirati, Joe (2009). Mushrooms of the Pacific Northwest. Timber Press Field Guides. Portland, OR: Timber Press. str. 113–114. ISBN 978-0-88192-935-5.
  5. Sisson, Liv; Vigus, Paula (2023). Fungi of Aotearoa: a curious forager's field guide. Auckland, New Zealand: Penguin Books. str. 122. ISBN 978-1-76104-787-9. OCLC 1372569849.
  6. »Marasmius oreades, the fairy ring mushroom, leprechaun. Tom Volk's Fungus of the Month for March 2003«. botit.botany.wisc.edu. Pridobljeno 5. oktobra 2024.