Pojdi na vsebino

Drenthe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Drenthe
Nizozemska pokrajina
Zastava Drenthe
Zastava		Grb Drenthe
Grb
Himna: "Mien Drenthe"
"Moj Drenthe"
Lokacija Drenthe-ja na Nizozemskem
Lokacija Drenthe-ja na Nizozemskem
52°55′1″N 6°34′59″E / 52.91694°N 6.58306°E / 52.91694; 6.58306
DržavaNizozemska
Glavno mestoAssen
Upravljanje
 • Kraljevi komisarJetta Klijnsma (PvdA)
 • Pokrajinski svetStanovi Drentheja
Površina
 (2017)[1]
 • Skupno2.680 km2
 • Kopno2.634 km2
 • Voda46 km2
Rang9. mesto
Prebivalstvo
 (1. november 2019)[2]
 • Skupno493.648
 • Rang10. mesto
 • Gostota188 preb./km2
 • Rang gostote12. mesto
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Koda ISO 3166NL-DR
HDI (2018)0.903[3]
very high · 12th
Spletna stranwww.drenthe.nl

Drenthe (nizozemsko: [ˈdrɛntə] (poslušajⓘ)) je pokrajina ali provinca Nizozemske, ki se nahaja v severovzhodnem delu države. Na jugu meji na Overijssel, na zahodu na Frizijo, na severu na Groningen in na vzhodu na nemško zvezno deželo Spodnjo Saško. Novembra 2019 je imel Drenthe 493.449 prebivalcev[2] in skupno površino 2680 km2.

Drenthe je bil poseljen že 15.000 let. Regija je bila kasneje del knezo-škofije Utrecht, Habsburške Nizozemske, Nizozemske republike, Batavske republike, Kraljevine Holandije in Kraljevine Nizozemske. Drenthe je uradna provinca od leta 1796. Glavno mesto in sedež pokrajinske vlade je Assen. Kraljev komisar Drentheja je Jetta Klijnsma. Laburistična stranka (PvdA) je največja stranka v Pokrajinskih stanovih, sledita ji Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) in Krščanskodemokratski poziv (CDA).

Drenthe je redko poseljeno podeželsko območje, za razliko od mnogih drugih delov Nizozemske. Razen mest Assen (67.963 prebivalcev [4] ) in Emmen (107.113 prebivalcev) se zemljišča v Drentheju večinoma uporabljajo za kmetijstvo.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Papeloze Kerk, dolmen (hunebed) blizu Schoonoorda
Zemljevid Drentheja, 1866

Ime Drenthe naj bi izhajalo iz thrija-hantja, kar pomeni "tri dežele".

Drenthe je bil poseljen z ljudmi že od prazgodovine. Artefakti iz Wolstonskega odra (pred 150.000 leti) so med najstarejšimi najdenimi na Nizozemskem. Pravzaprav je bilo do bronaste dobe eno najgosteje poseljenih območij Nizozemske. Najbolj oprijemljiv dokaz za to so dolmeni ( hunebedden ), zgrajeni okoli leta 3500 pr.n.š.. 53 od 54 dolmenov na Nizozemskem je mogoče najti v Drentheju, skoncentriranem na severovzhodu province. Leta 2006 je bil ustanovljen arheološki rezervat Strubben-Kniphorstbos, ki se nahaja med Anloojem in Schipborgom, da bi ohranil del te dediščine.

Drenthe je bil prvič omenjen v dokumentu iz leta 820, imenoval se je Pago Treanth (okrožje Drenthe). V arhivih Utrechtske gospoščine (Het Utrechts Archief) se v letih 1024 do 1025 omenja "grofija Drenthe", ko jo je cesar Henrik II. podaril utrechtskemu škofu Adalboldu II.

Potem ko je bil Drenthe dolgo podrejen knezo-škofiji Utrecht, je škof Henrik iz Wittelsbacha leta 1528 odstopil Drenthe cesarju Karlu V. Habsburškemu, ki ga je vključil v Habsburško Nizozemsko. Ko je bila leta 1581 razglašena Republika sedmih združenih provinc, je Drenthe postal njen del kot grofija Drenthe, čeprav nekaj časa ni pridobila polnega statusa province. Naslednica Batavska republika ji je 1. januarja 1796 podelila status province.

Malo pred izbruhom druge svetovne vojne je nizozemska vlada blizu mesta Hooghalen zgradila taborišče za internacijo nemških judovskih beguncev. Med drugo svetovno vojno je nemški okupator uporabljal taborišče (ki so ga poimenovali KZ Westerbork ) kot Durchgangslager (prehodno taborišče). Številni nizozemski Judje, Sinti, Romi, borci odpora in politični nasprotniki so bili zaprti, preden so jih premestili v koncentracijska taborišča in uničevalna taborišča v Nemčiji in na okupirani Poljski. Ana Frank je bila 3. septembra 1944 deportirana na zadnjem vlaku, ki je zapuščal tranzitno taborišče Westerbork.

V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja so bile štiri krize s talci, v katerih so južnomoluški teroristi zahtevali neodvisno Republiko Južni Maluku. Leta 1975[5] in 1977 so imeli talce v ugrabljenih vlakih,[6] v osnovni šoli leta 1977 [6] in v deželni dvorani leta 1978.[7]

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Satelitska slika Drentheja
Topografski zemljevid Drentheja, 2019
Nacionalni park Dwingelderveld
Nacionalni park Nationaal beek- en esdorpenlandschap Drentsche Aa

Drenthe se nahaja na severovzhodu Nizozemske; na severu meji na provinco Groningen, na zahodu s provinco Frizijo, na jugu s provinco Overijssel in na vzhodu z nemškima okrožjema Emsland in Bentheim v deželi Spodnja Saška .

Drenthe je 9. največja nizozemska provinca. Ima skupno površino 2683 km2, z 2639 km2 zemljišča in 44 km2 vode. Približno 72 % zemlje ali 1898 km2 se uporablja za kmetijstvo.

Drenthe ima več resavišč in nobenih večjih rek ali jezer.

Glavna urbana središča province so glavno mesto Assen na severu ter Emmen, Meppel, Hoogeveen in Coevorden na jugu.

Nizozemska je bila v zadnjih desetletjih deležna velikega števila združitev občin. Drenthe ni izjema; največja sočasna združitev se je zgodila leta 1998, ko se je 32 občin združilo v 10 večjih občin. [8] Od 2014 Drenthe sestavlja 12 občin ; Emmen je največja občina tako po številu prebivalstva kot po površini, Westerveld je najmanj naseljena, Meppel pa pokriva najmanjše območje. [9] [10]

Občine Assen, Noordenveld in Tynaarlo so del medprovincialne regije Groningen-Assen [11], občine Aa en Hunze, Assen, Borger-Odoorn, Coevorden, Emmen, Midden-Drenthe, Noordenveld in Westerveld pa so del mednarodne Regija Ems Dollart (EDR).

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Drenthe ima oceansko podnebje ( Köppenova klasifikacija podnebja : Cfb).

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Zgodovinsko prebivalstvo
Leto Preb.  ±%  
1899 148,544—    
1930 222,432+49.7%
1960 311,196+39.9%
1970 366,59+17.8%
1980 418,479+14.2%
1990 441,028+5.4%
2000 469,806+6.5%
2010 490,981+4.5%

1. januarja 2014 je imelo Drenthe skupno 488.957 prebivalcev in gostoto prebivalstva 182.2/km2. Je 3. najmanj naseljena in najmanj gosto poseljena provinca na Nizozemskem, le Flevoland in Zeeland imata manj ljudi. Emmen je najbolj naseljena občina v provinci.

Vera

[uredi | uredi kodo]
.

Religija v Drentheju (2015)[12]

  Ateizem (62,4 %)
  Protestantska cerkev na Nizozemskem (23,8 %)
  Katolicizem (9,3 %)
  Drugo (3,6 %)
  Islam (0,9 %)

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Kmetijstvo je pomemben delodajalec, čeprav se industrijska območja nahajajo v bližini mest. Tišina pokrajine privablja tudi vse več turistov.

Drenthe je znan kot nizozemska "kolesarska provinca" in je izjemen kraj za kolesarske počitnice, saj ima na stotine kilometrov kolesarskih poti skozi gozd, resavo in ob kanalih ter številna mesta in vasi, ki ponujajo osvežitev na poti. Številna nizozemska in nemška večnacionalna podjetja imajo sedež v Drentheju.

Bruto domači proizvod (BDP) pokrajine je znašal 15,1 milijarde € v letu 2018, kar je predstavljalo 1,9 % nizozemske gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen glede na kupno moč, je v istem letu znašal 26.700 € ali 89 % povprečja EU27. [13]

Kultura

[uredi | uredi kodo]

Jezik

[uredi | uredi kodo]

Več kot polovica prebivalcev Drentheja govori narečje Drents. Vsako mesto ali vas ima svojo različico. Vse različice so del spodnjesaške jezikovne skupine. Spodnjesaška nizozemščina je uradno priznana kot regionalni jezik in je zaščitena z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih.

Muzeji

[uredi | uredi kodo]

Drents Museum je umetnostni in zgodovinski muzej v Assnu. Leta 2013 ga je obiskalo 227.000 obiskovalcev. [14]

Museum Collectie Brands je lokalni muzej v Nieuw-Dordrechtu, ki hrani obsežno zbirko redkih in radovednih predmetov, ki jih je zbral Jans Brands.

Politika

[uredi | uredi kodo]
Sedež pokrajinske vlade v Assnu

Stanovi Drentheja imajo 41 sedežev, vodi pa jih kraljeva komisarka, trenutno Jetta Klijnsma. Medtem ko deželni svet izvolijo prebivalci Drentheja, komisarja imenujeta kralj in nizozemski kabinet. Socialdemokratska PvdA je z 12 sedeži največja stranka v svetu. Za vsakodnevne zadeve province skrbi Pokrajinska vlada, ki jo prav tako vodi komisar; njene člane ( gedeputeerden ) lahko primerjamo z ministri.

Znanost in izobraževanje

[uredi | uredi kodo]
Radijski teleskop Westerbork Synthesis

ASTRON, nizozemski inštitut za radioastronomijo, se nahaja v bližini Dwingelooja. Njihov radijski teleskop z enim krožnikom radijskega observatorija Dwingeloo je bil dokončan leta 1956 in je zdaj nacionalna dediščina ( rijksmonument). Njihov sintetični radijski teleskop Westerbork je niz štirinajstih krožnikov blizu vasi Westerbork, gradnja pa je bila končana leta 1970. Njihov mednarodni nizkofrekvenčni niz z jedrom blizu Exlooja je bil dokončan leta 2012.

V Assnu, Emmnu in Meppelu so univerze uporabnih znanosti (hogescholen). Univerza uporabnih znanosti Stenden ima lokacije v teh treh mestih, ki so pred združitvijo leta 2008 tvorila Univerzo uporabnih znanosti Drenthe . Tehnološki inštitut Hanze, del Univerze uporabnih znanosti Hanze, se nahaja v Assnu. V provinci Drenthe ni raziskovalnih univerz ( universiteiten ).

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Error«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. januarja 2020. Pridobljeno 5. julija 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 »CBS Statline«.
  3. ↑ »Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2018.
  4. ↑ »CBS Statline«.
  5. ↑ (nizozemsko) Marianne van Exel, Molukse treinkaping bij Wijster Arhivirano 23 December 2013 na Wayback Machine., IS Geschiedenis, 2011.
  6. ↑ 6,0 6,1 (nizozemsko) Marnix Koolhaas, Herdenking Molukse treinkaping 1977, Geschiedenis 24, 2007.
  7. ↑ (nizozemsko) Molukse gijzeling in Assen, Geschiedenis 24, 2000.
  8. ↑ »Gemeentelijke indeling op 1 januari 1998« [Municipal divisions on 1 January 1998]. cbs.nl (v nizozemščini). CBS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2018. Pridobljeno 2. aprila 2014.
  9. ↑ »Bevolkingsontwikkeling; regio per maand« [Population growth regions per month]. CBS Statline (v nizozemščini). CBS. 10. marec 2014. Pridobljeno 2. aprila 2014.
  10. ↑ »Kerncijfers wijken en buurten« [Key figures for neighbourhoods]. CBS Statline (v nizozemščini). CBS. 20. december 2012. Pridobljeno 2. aprila 2014.
  11. ↑ About us Arhivirano 25 March 2014 na Wayback Machine., Groningen-Assen Region.
  12. ↑ Helft Nederlanders is kerkelijk of religieus, CBS, 22 december 2016
  13. ↑ »Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018«. Eurostat.
  14. ↑ (nizozemsko) "2013: Overzicht bezoekcijfers musea in Nederland Arhivirano 2014-07-28 na Wayback Machine.", Metro, 2013.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Drenthe&oldid=6291323«