Eiger
| Eiger | |
|---|---|
 Eigerjeva severna stena | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 3.967 mnm |
| Prominenca | 362 m [1] |
| Izolacija | 2,0 km [2] |
| Matični vrh | Mönch |
| Seznam | Great north faces of the Alps Alpine mountains above 3000 m |
| Koordinate | 46°34′39″N 8°0′19″E / 46.57750°N 8.00528°E |
| Poimenovanja | |
| Slovenski prevod | Ogre |
| Geografija | |
  Eiger Položaj v Švici | |
| Lega | Bernski kanton, Švica |
| Gorovje | Bernske Alpe |
| Topokarta | Swisstopo 1229 Grindelwald |
| Geologija | |
| Tip | Apnenec |
| Pristopi | |
| Prvi pristop | 11. avgust 1858 |
| Najlažji pristop | osnovni skalni/snežni/ledeni vzpon |
Eiger je 3.967 m visoka gora v Bernskih Alpah, s pogledom na Grindelwald in Lauterbrunnen v Bernskem Oberlandu v Švici, severno od glavne razvodnice in mejo s kantonom Valais. To je najvzhodnejši vrh grebena, ki se razteza čez Mönch na Jungfrau, na 4.158 m (13.642 ft) in ki predstavlja enega izmed najbolj značilnih znamenitosti Švicarskih Alp. Medtem ko se severna stran gore strmo dviga več kot 3.000 m nad dolinama Grindelwald in Lauterbrunnen, pobočja južne strani pokrivajo veliki ledeniki območja Jungfrau-Aletsch, najbolj ledeniške regije v Alpah. Najbolj opazna značilnost Eigerja je njegova 1.800 m visoka strma severna stena iz skal in ledu, imenovana Eiger-Nordwand, Eigerwand ali samo Nordwand; stena (podobna Triglavski severni steni) je največje severno pobočje v Alpah.[3] Ta velikanski obraz stoji nad letoviščem Kleine Scheidegg ob svojem vznožju, na istoimenskem prelazu, ki povezuje dve dolini.
Prvi vzpon na Eiger so preko zahodnega pobočja 11. avgusta 1858 opravili švicarska vodiča Christian Almer in Peter Bohren in Irec Charles Barrington. Severno steno, ki velja za eno najzahtevnejših in najnevarnejših vzponov, je prvič leta 1938 preplezala avstrijsko-nemška odprava.[4] Eiger je pogosto omenjen v medijih, predvsem zaradi številnih tragedij plezalnih odprav. Od leta 1935 je med poskusi preplezanja severne stene umrlo najmanj 64 plezalcev, s čimer si je gora v nemščini prislužila vzdevek Mordwand, dobesedno morilska stena — izpeljanka iz običajnega imena Nordwand (severna stena).[5]
Severno steno Eigerja so preplezali številni slovenski alpinisti; med njimi je Franček Knez leta 1982 s časom 6 ur nekaj časa držal tudi absolutni časovni rekord Heckmairjeve smeri.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Retrieved from the Swisstopo topographic maps. The key col is the Nördliches Eigerjoch (3,605 m).
- ↑ Retrieved from Google Earth. The nearest point of higher elevation is northeast of the Mönch.
- ↑ Veneblas, Stephen (2014). First Ascent. London: Hachette UK. ISBN 1554074037.
- ↑ Reinhold Messner, The Big Walls: From the North Face of the Eiger to the South Face of Dhaulagiri, p. 41
- ↑ Venables, Stephen (27. avgust 2006). »The Eiger is my kind of therapy«. London: The Sunday Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2023. Pridobljeno 26. oktobra 2008.
- ↑ »Eiger – 70 let uspehov in porazov«. Dušan Škodič. 21. marec 2008. Pridobljeno 8. septembra 2018.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Eiger v Wikimedijini zbirki- Eiger na spletišču Summitpost
- Eiger na spletišču Peakware - fotografije
- Eiger na spletišču Hikr
- Eiger na spletišču Flickr
- Živa spletna kamera severne stene Eigerja
- Nova in stara raziskovanja Eigera, fotografije & filmi
- Are you still here? dnevniški zapis, Charles Sherwood.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
