Eymet
Eymet | |
---|---|
44°40′3″N 0°23′54″E / 44.66750°N 0.39833°E | |
Država | Francija |
Regija | Nova Akvitanija |
Departma | Dordogne |
Okrožje | Bergerac |
Kanton | Eymet |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Val et Coteaux d'Eymet |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Jérôme Bétaille |
Površina 1 | 31,25 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 2.535 |
• Gostota | 81 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 24167 /24500 |
Nadmorska višina | 41–133 m (povp. 54 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Eymet (okcitansko Aimet) je naselje in občina v francoskem departmaju Dordogne regije Akvitanije. Leta 2008 je naselje imelo 2.538 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v pokrajini Périgord ob reki Dropt, 25 km južno od Bergeraca.
Uprava
[uredi | uredi kodo]Eymet je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove, vključene še občine Fonroque, Razac-d'Eymet, Sadillac, Saint-Aubin-de-Cadelech, Saint-Capraise-d'Eymet, Sainte-Eulalie-d'Eymet, Sainte-Innocence, Saint-Julien-d'Eymet, Serres-et-Montguyard in Singleyrac s 4.415 prebivalci.
Kanton Eymet je sestavni del okrožja Bergerac.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Eymet, nekdanjo srednjeveško bastido, je ustanovil v letu 1270 toulouški grof Alphonse de Poitiers, brat francoskega kralja Ludvika IX..
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Eymet se nahaja na romarski poti v Santiago de Compostelo, imenovani Via Lemovicensis.
- ostanki nekdanje bastide,
- trdnjava Château d'Eymet iz 13. stoletja,
- Château de Pouthet iz 18. in 19. stoletja,
- neogotska cerkev Marijinega Vnebovzetja iz 19. stoletja,
- prvotno romanska cerkev sv. Magdalene v Cogulotu, prenovljena v 19. stoletju,
- cerkev sv. Martina v Rouquette iz 12. stoletja,
- srednjeveški most na reki Dropt.
-
Trg Gambetta -
Južna vrata s
stolpom Monseigneur,
Château d'Eymet -
Cerkev Marijinega Vnebovzetja -
vitraž
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.