Pojdi na vsebino

Eymet

Eymet
Lega
Zemljevid
Eymet se nahaja v Francija
Eymet
Eymet se nahaja v Nova Akvitanija
Eymet
44°40′3″N 0°23′54″E / 44.66750°N 0.39833°E / 44.66750; 0.39833
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaDordogne
OkrožjeBergerac
KantonEymet
InterkomunalitetaSkupnost občin
Val et Coteaux d'Eymet
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Jérôme Bétaille
Površina
1
31,25 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
2.535
 • Gostota81 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
24167 /24500
Nadmorska višina41–133 m
(povp. 54 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Eymet (okcitansko Aimet) je naselje in občina v francoskem departmaju Dordogne regije Akvitanije. Leta 2008 je naselje imelo 2.538 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Périgord ob reki Dropt, 25 km južno od Bergeraca.

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Eymet je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove, vključene še občine Fonroque, Razac-d'Eymet, Sadillac, Saint-Aubin-de-Cadelech, Saint-Capraise-d'Eymet, Sainte-Eulalie-d'Eymet, Sainte-Innocence, Saint-Julien-d'Eymet, Serres-et-Montguyard in Singleyrac s 4.415 prebivalci.

Kanton Eymet je sestavni del okrožja Bergerac.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Eymet, nekdanjo srednjeveško bastido, je ustanovil v letu 1270 toulouški grof Alphonse de Poitiers, brat francoskega kralja Ludvika IX..

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Eymet se nahaja na romarski poti v Santiago de Compostelo, imenovani Via Lemovicensis.

  • ostanki nekdanje bastide,
  • trdnjava Château d'Eymet iz 13. stoletja,
  • Château de Pouthet iz 18. in 19. stoletja,
  • neogotska cerkev Marijinega Vnebovzetja iz 19. stoletja,
  • prvotno romanska cerkev sv. Magdalene v Cogulotu, prenovljena v 19. stoletju,
  • cerkev sv. Martina v Rouquette iz 12. stoletja,
  • srednjeveški most na reki Dropt.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.