Pojdi na vsebino

Golovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

za druge pomene glej Golovec (razločitev)

Zahodni del Golovca (pogled z Ljubljanskega gradu).

Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od centra Ljubljane. Njegov najvišji vrh je Mazovnik (450 m), nekoliko nižji Črni hrib (440/442 m), vrh Golovca najbližje Ljubljani (tudi Luknje, med Štepanjo vasjo, Rakovnikom in Observatorijem - 431/438 m), vrh Golovec (413 m) nad Galjevico med Rakovnikom in Rudnikom, Zeleni hrib (354 m) nad Rakovnikom oz. streliščem, Hruševski hrib (408 m) nad Hrušico, Bizoviški hrib (363 m) nad Bizovikom itd.

Golovec predstavlja nadaljevanje Rožnika in Grajskega griča, ter je sestavni del litijske antiklinale oz. Posavskega hribovja,[1] ki se v grebenu proti vzhodu nadaljuje z vasjo Orle oz. hribom Hrastovec (408 m) južno od nje, Molnikom (582 m) in Pugledom (615 m), severneje pa ležijo Dobrunjski hrib (429 m), Breznik (384 m) ter Sveti Urh (342 m) in Zadvorski hrib (401 m) ter v dolini manjši, a relativno strm grič Marenček (415 m).

Golovec se razprostira na 650 hektarjih, od tega jih 635 (oz. 675) prekriva gozd (rdeči bor in smreka, v osrednjem delu še bukev),[2] ki se razteza od Grubarjevega prekopa do mesta, ki ga zaznamuje avtocestni obroč okoli Ljubljane.[3][4] Zaščiten je kot območje gozdov s posebnim namenom.[5] Velja za rekreacijsko in sprehajalno območje Ljubljančanov - Mestni gozd Golovec, ni pa razglašen za krajinski park.[6][7] V ravninskem delu Ljubljanskega polja je gozdov zaradi urbanizacije in kmetijstva malo.[8]

Po njem je dobila ime ljubljanska Četrtna skupnost Golovec. Skozenj poteka dvocevni tripasovni avtocestni predor Golovec, odprt leta 1999.[9][10]

Na Golovcu stoji Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec (AGO),[11] ki je bil dograjen leta 1959.

Geološke in geografske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Matično kamnino Golovca sestavljajo kremenov peščenjak, črni in glinasti skrilavec in lapor ter zelo malo apnenca (5%). Na takšni podlagi so se razvila distrična rjava tla, ki so močno zakisana (pH med 4 in 5), na kar poleg podlage vpliva tudi razkroj iglic.[12]

Na njem izvira več potokov. Največja, Bizoviški in Dolgi potok, se izlivata v Ljubljanico. Na Rakovniku sta Veliki in Mali bajer.[13]

Golovec z Rožnikom tvori ljubljanska vrata in je tako vplival na poselitev.[14][15] Skupaj z grajskim gričem (oba del Posavskega hribovja) in Polhograjskim hribovjem deli obsežno ravnino na Ljubljansko polje in Ljubljansko barje.[16]

Pobočni vetrovi z Golovca, ki se pojavljajo zlasti ponoči, so usmerjeni proti nižjim legam in so pomembni za obnovo zraka v mestu.[17]

Vodovod in kanalizacija

[uredi | uredi kodo]

V 3. stoletju n. št. je bil od Golovca speljan vodovod, ki je napajal predmestje Emone ob vznožju grajskega griča.[18][19][13] V poznih tridesetih letih dvajsetega stoletja so ob Hradeckega cesti pot na Golovec razširili in kanalizirali.[20] Leta 2013 je JP Vodovod-Kanalizacija obnovil vodovod in kanalizacijo po Poti na Golovec.[21][22]

Vojna zgodovina in vojaškogeografske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Francoska vojska je leta 1808 utrdila grajski grič in Golovec. Žiga Zois je v pismu decembra tega leta poročal, da je tam vse polno bastij, redut, baterij in magacinov.[23] Leta 1813 naj bi Avstrijci v napadu na Francoze z Golovca streljali na ljubljanski grad in podrli stolp piskačev, ki je stal na skrajnem južnem vogalu bastije pod palacijem. Po drugih, enako verjetnih razlagah, so ga podrli Francozi med zasedbo gradu ali preurejanjem le tega v vojašnico in vojaško bolnišnico.[24] Med 2. svetovno vojno, februarja 1942, je bila tudi čez Golovec speljana bodeča žica, na katero spominja Pot spominov in tovarištva.[25]

Golovec je zemljišče IV. kategorije, oklepno neprehoden in omogoča premik oklepnih enot le po obstoječih komunikacijah.[17]

Na neoglejenih in srednje oglejenih prsteh ob strugah potokov in hudournikov je zaradi večje vlažnosti nosilnost tal majhna in s tem prehodnost zmanjšana. Tla so ob večji vlažnosti lepljiva, drugače pa trda. Talna voda in podtalnica se pojavljata blizu ali na površju. Globina vkopavanja je več kot 2 metra. Na kislih rjavih tleh ni vpliva na premike vozil, talna voda in podtalnica nista prisotni, globina vkopavanja pa je med 50 in 60 centimetri.[17]

V gozdu bukve in rebrenjače so maskirne razmere ugodne od aprila do novembra, drugače pa se delno poveča vidljivost in možnost opazovanja, ter s tem možnost nadzora območja iz zraka in zemlje. Izven obstoječih poti so premiki vozil onemogočeni. Razdalje med krošnjami niso večje od njihovih premerov, ponekod se prepletajo. V večslojnem gozdu krošnje tvorijo dva ali več višinskih slojev, kar otežuje preglednost in prehodnost, vključno za pehoto. V enoslojnem gozdu so drevesne krošnje iste višine. Maskirne razmere so slabše, kot v večslojnem gozdu, boljše pa so razmere za prehodnost in preglednost.[17]

V gozdu rdečega bora in borovnice je gozd mešan, vendar prevladujejo iglavci, ki nudijo maskirne razmere vse leto. Premik vozil je omejen na obstoječe poti.[17]

Flora in favna

[uredi | uredi kodo]

Živalstvo

[uredi | uredi kodo]

Golovec je bil eno izmed območij lova na šoje, vrane, kavke, krokarje, srake in kragulje, ki je zamrl po letu 1941.[26] Med kongresom Svete alianse leta 1821 v Ljubljani je cesar Franc I. na Golovec hodil lovit ptice.[27] Leta 1925 je ljubljansko mestno lovišče obsegalo precejšen del Golovca.[28]

Populacija divjega petelina je izumrla na začetku 20. stoletja, gozdni jereb pa se je ohranil do konca 20. stoletja. Skobec verjetno gnezdi tudi na Golovcu, kjer se je že bila invazija krivokljuna, ki se zgodi, ko se ptice iz severnih gnezdišč po letih obilnega obroda smeke, ki mu sledi leto slabega obroda, v velikem številu pojavijo na jugu.[29]

Živali so na Golovcu vedno živele, jih pa to območje privlači, ker se njihovo življenjsko območje zunaj mest krči, v mestih pa je veliko hrane. Dostopa jim ljubljanska obvoznica ne omejuje, saj je npr. predor Golovec pri razcepu Malence precej širok.[30] Leta 2007 so na Golovcu opazili medvede, ki v gozdove znotraj obvoznice zelo redko zaidejo.[31][32] Leta 2008 je na Golovcu stalno živelo okoli 30 divjih prašičev (sedem vodečih svinj s 15 mladiči in še vsaj eno skupina lanščakov, živali v drugem letu starosti), kar je glede na rekreativne aktivnosti in okoliško poseljenost veliko.[30] Po besedah lovcev ta vrsta poleg sivih vran in šoj predstavlja problem zaradi povzročanja škode in nesreč. Po odloku iz leta 2004 znotraj avtocestnega obroča niso smeli opravljati odstrela.[33] Danes se na Golovcu lahko strelja le v določeni meri in pod posebnimi pogoji in sicer divjega prašiča zaradi škode, srnjad zaradi povozov in lisice zaradi vdorov v kurnike.[34] Na Golovcu biva tudi jazbec.[30]

Rastlinstvo

[uredi | uredi kodo]

Golovec sodi med t.i. zelene kline Ljubljane, ki so osnovni gradniki zelenega sistema in nosilci cele vrste ekoloških, socialnih in estetskih funkcij v mestu.[35] Njegovi gozdovi varujejo pitno vodo, ščitijo pred poplavami z zadrževanjem vode in zmanjšujejo erozijo tal na strmih pobočjih.[13]

Na pobočju pri naselju Bizovik, vzdolž bizoviškega potoka, prevladuje združba rdečega bora in borovnice (rdeči bor, navadna smreka, pravi kostanj, graden, navadna breza), mešan gozd večinoma srednje rasti (premer debel: 20-30 cm, višina 18-20 cm), ki je gost, večslojen na spodnjih pobočjih, drugače pa večinoma enoslojen.[17]

Drugje prevladuje združba bukve in rebrenjače (bukev, graden, pravi kostanj, navadna smreka, rdeči bor, bela jelka, navadna breza), mešan gozd večinoma srednje rasti (premer debel: 20-40 cm, višina 18-25 cm), ki je gost, večslojen na spodnjih pobočjih, drugače pa večinoma enoslojen.[17]

V žledolomu leta 2014 so bili golovški gozdovi nekoliko manj poškodovani, kot tisti v Tivoliju, na Šišenskem hribu in grajskem griču. Na delu, ki je bil še posebej uničen, so izvedli vedutno sečnjo in obiskovalcem odprli pogled na Ljubljansko barje in Krim.[36][3]

Pogozdovanje in pozivi k zaščiti

[uredi | uredi kodo]

Sredi devetnajstega stoletja je bil Golovec gol in neobdelan.[37][38] Na nekem predelu v lasti mesta so lončarji pridobivali pesek.[39] Leta 1859 je mestni magistrat kmetijski družbi odgovoril, da se pogozdovanje utegne kmalu začeti.[40] Leta 1884 je J. Hribar, načelnik odseka za olepšavo mesta, podal predlog za ozelenitev Golovca. Strokovnjaki so računali so na to, da bi lahko z delom zaključili v treh letih.[41] Na začetku 20. stoletja je neki posestnik opravil golosek in bila je izražena bojazen, da Golovec vrne v prejšnje stanje.[42] Med drvarji na črno so bili večinoma ženske in otroci.[43] Leta 1906 so pripadniki 17. pešpolka na zasebnem zemljišču brez dovoljenja pulili mlada drevesa za nasade pri vojašnici.[44] Leta 1920 je Slovenski narod opozoril na slabo stanje privatnih gozdov na Golovcu in Rožniku, ki sta jih uničevala nelegalna sečnja in pretirana izraba stelje s strani lastnikov samih.[45] Leta 1938 je Slovenski narod ob gradnji novih hiš in širjenju ceste na Golovec ob Hradeckega cesti opozoril, da ni jasne meje, do kam se mesto lahko širi, kar lahko pomeni počasno uničenje gozda.[20] Po letu 1941 so bili nekateri gozdovi močno izsekani, posebej na Golovcu, Rožniku na Bokalcah.[46]

Občinski svet je leta 1933 sklenil, da se izvaja načelo nezazidljivosti Golovca, grajskega griča in Rožnika.[47] Leta 1934 je na predlog prof. Plečnika mestna občina v sporazumu z bansko upravo zaščitila Golovec, grajski grič in Rožnik pred gradnjo in nedovoljenim sekanjem z izjemo del mestne vrtnarije, ki je delovala po Plečnikovih navodilih.[48] Leta 1939 je bil Golovec zaščiten pred gradnjo razen vznožja vzdolž Hradeckega ceste, Dolenjske ceste, odobrene parcelacije v Rakovniku, ob cesti na Orle in že zazidanih parcel.[49][50]

Onesnaževanje

[uredi | uredi kodo]

V osemdesetih letih dvajsetega stoletja je bil omenjen problem velikega števila divjih smetišč.[51]

Civilna iniciativa je leta 2008 nasprotovala načrtom gradnje ceste med Štepanjo vasjo in Rudnikom, ki bi z obliko črke Y obkolila naselje Na gmajni in presekala zelene površine na Golovcu.[52] V ta namen je vzpostavila spletno stran[53] in zbirala podpise podpore predlogu ceste, ki bi potekala skozi predor od križišča Kajuhove z Litijsko cesto do Rudnika.[54]

Pohodniki se v izogib gneči odločajo za brezpotja, s čimer prispevajo k t. i. pótni eroziji, načeta pot pa privabi še več ljudi. Zaradi tega je na Golovcu veliko poti, ki so si tudi zelo blizu. Problem predstavlja tudi spuščanje psov, saj si tudi ti radi izberejo neokrnjen teren in tako prispevajo k uničevanju vegetacije in sekanju življenskega prostora živali, ki si želijo imeti mir in se zato umikajo v bolj oddaljene dele gozda. Okolje je torej tam, kjer se ljudje rekreirajo, bolj okrnjeno. Golovec je v primerjavi z Rožnikom in grajskim gričem videti manj onesnažen zaradi večje površine, manjše gostote rekreativcev na vsakem delu vzpetine in večje oddaljenosti od centra Ljubljane.[55]

Ob obnovi opreme leta 2021 je ljubljanska občina izrazila željo, da obiskovalci na novih klopeh in mizah, ki stojijo na Poti spominov in tovarištva ter drugod, ne bi izvajali športnih aktivnosti, ker povzročajo umazanijo in tako odvračajo ljudi od uporabe.[56]

Lastništvo in upravljanje zemljišč

[uredi | uredi kodo]

Leta 1858 je Ljubljana s prodajo Golovca po delih skušala rešiti finančne težave. Na to so se pritožili nekateri posestniki iz Poljan in Štepanove vasi. Mestni ekonomist Podkrajšek jim je oporekal z dokumentom s podpisom Karla VI. z 29. novembra 1725.[57][38]

Danes imata 14 odstotkov v lasti Mestna občina Ljubljana in država, ostalo pa 450 lastnikov in solastnikov (po drugih podatkih 361 lastnikov in 848 solastnikov). Zaradi majhnih parcel in nepovezanosti je gospodarjenje oteženo in premalo učinkovito.[3][58]

Aktivnosti na prostem

[uredi | uredi kodo]

Golovec po občinski anketi iz leta 2018 obiskujejo tekači, pohodniki, sprehajalci psov, družine, kolesarji in kolesarji z downhill kolesi ter vrtčevski otroci.[3][58]

Ob vznožju je fitnes na prostem.[59] Kolesarjenje po golovškem odseku Poti spominov in tovarištva je prepovedano.[7] Na Golovcu sta dva gorskokolesarska poligona.[60] Urejanje poti za gorske kolesarje ovirata neustrezna zakonodaja in razdrobljeno lastništvo.[3]

V bližini odcepa za observatorij je pitnik. Leta 2014 so postavili novega.[61]

Leta 2021 je Mestna občina Ljubljana v okviru evropskega projekta URBforDAN na Golovcu, ki je bil testno območje, postavila informativne, označevalne in usmerjevalne table, lesene klopi, mize in podesta ter več učnih točk (med njimi sta vitrina za predstavitev avtohtonih drevesnih vrst na Golovcu in gozdni planetarij).[56][3] Projekt je vreden 690.522 evrov, Evropska unija je prispevala 586.943,86 evrov.[62]

Gozdna učna pot Golovec

[uredi | uredi kodo]

Krožna pot je dolga približno kilometer in pol ter ima 10 stojišč. Logotip veverice je bil izbran na natečaju. Najbližje izhodišče so Poljane.[63][1]

Pripravili so jo učenci in učitelji Osnovne šole Poljane v sodelovanju z Zavodom za gozdove, ljubljansko občino in Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport (pridobitev dovoljenj in materiala za postavitev označevalnih in začetne panoramske table, načrtovanje poti). Izdelali so spletno stran, delovni zvezek in zgibanko. Vsebinski del je pripravil biološki krožek, nekaj gradiva pa so pripravili tudi pri pouku geografije. Pri tehničnem pouku so izdelali označevalne table z logotipom poti. Pri izdelavi spletne strani so preizkušali učni načrt pouka računalništva za devetletko.[63]

Zimski športi

[uredi | uredi kodo]

Teren do Orel je bil označen kot primeren za smučarje začetnike.[64] Leta 1924 je Turistovski klub Skala na Golovcu organiziral smučarsko tekmo za najmlajše.[65] Smučarski klub Športnega društva Krim z Rudnika je prvi smuk organiziral leta 1935.[66] Smučanje je bilo dovoljeno le izven urejenih sprehajališč in pod pogojem, da se ne uničuje rastlinja.[67] Pred 2. svetovno vojno je SK Korotan večkrat organiziral smuk z vrha Golovca proti rakovniškim jezercem. Proga je bila dolga približno 1 km.[68]

Pred 2. svetovno vojno sta bili pod Golovcem zgrajeni dve skakalnici.[69][66] Prvo od njih je leta 1931 postavila »Ljubljana« na Rakovniku in je dovoljevala skoke do 25 metrov.[64] Za Žerjavcovim bajerjem je leta 1994 še stala ena.[70]

Na zaton zimskih dejavnosti so vplivale suhe in mile zime.[70]

Poti, ceste in obeležja

[uredi | uredi kodo]

Leta 1935 so salezijanci z donatorji postavili drugi evharistični križ, ki je bil visok 15 metrov in je stal nad rakovniško cerkvijo. Blagoslovil ga je ravnatelj salezijanskega zavoda. Oba sta bila razsvetljena z žarnicami.[71]

Dostop

[uredi | uredi kodo]

Na Golovec vodi veliko poti. S severne strani se lahko nanj odpravimo iz Štepanjskega naselja (mestne avtobusne linije št. 5, 9, 13), Hrušice ali Bizovika (mestna avtobusna linija št. 24), z južne strani pa iz Rakovnika ali Rudnika (mestne avtobusne linije št. 3, N3, 3B, N3B in integrirana linija 3G).

Najbližje izhodišče iz centra mesta so Poljane na zahodni strani vzpetine. Tu Golovec ločita od mesta Gruberjev kanal, preko katerega vodijo dva mostova in Hradeckega cesta. Od nje se odcepi Pot na Golovec, ki po slabem kilometru konča pri observatoriju.[1]

Ljubljanska občina je postavila zapornici na Rakovniku ob Poti k ribniku ter na začetku gozdne ceste v dolino Konjščica, ki se nahaja med Zadvorskim in Dobrunjskim hribom. Obiskovalce želi odvrniti od prihoda z avtomobilom, saj meni, da je Golovec primerno dostopen z mestnimi avtobusi in kolesi.[56]

V medijih

[uredi | uredi kodo]

Ljubljanski župan in poslovnež Zoran Janković v svojih nastopih rad ponavlja zgodbe o sprehodih po Golovcu.[72]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 »GOLOVEC«. www2.arnes.si/~opoljanelj. Pridobljeno 14. marca 2021.
  2. ↑ BARBER, Polona, 2016, Pedološke, mineralne in geokemične lastnosti tal na paleozojskem kremenovem peščenjaku iz okolice Ljubljane : diplomsko delo [na spletu]. 2016. [P. Barber]. [Dostopano 15 marec 2021]. Pridobljeno https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=91333&lang=slv
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Rokavec, Živa (3. junij 2019). »Projekt URBforDAN: uredili bodo vstopne točke in poti na Golovec«. Dnevnik. Pridobljeno 12. marca 2021.
  4. ↑ ŽIŽEK, Laura, 2010, Odnos javnosti do gozdov v mestih na primerih Rožnika in Golovca v Ljubljani : diplomsko delo - univerzitetni študij [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta . [Dostopano 13 marec 2021]. Pridobljeno https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=127867&lang=slv
  5. ↑ Goljevšček, Katja (18. april 2001). »Veleposestnica "po sili"«. Dnevnik. Pridobljeno 13. marca 2021.
  6. ↑ »So pod Golovcem opazili medveda?«. RTVSLO.si. 29. junij 2009. Pridobljeno 12. marca 2021.
  7. ↑ 7,0 7,1 Stergar, Aleš (4. februar 2021). »Mestna zelena pljuča urejena za obiskovalce«. www.delo.si. Pridobljeno 12. marca 2021.
  8. ↑ Poročilo projektne naloge »Izdelava ocene stanja gozdnih tal v mestni občini Ljubljana«. str. 9. november 2009. Gozdarski inštitut Slovenije. pridobljeno 13. marca 2021
  9. ↑ »Eden izmed večjih obnovitvenih projektov na slovenskem avtocestnem križu«. siol.net. 15. maj 2020. Pridobljeno 12. marca 2021.
  10. ↑ »Uspešno zaključena obnova zahodne cevi predora Golovec«. www.dars.si. 14. avgust 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. januarja 2021. Pridobljeno 12. marca 2021.
  11. ↑ Trobič, Milan (24. april 2016). »AGO – Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec«. Radio Prvi. Pridobljeno 15. marca 2021.
  12. ↑ »KAMNINSKA PODLAGA IN ZGRADBA TAL NA GOLOVCU«. www2.arnes.si/~opoljanelj. Pridobljeno 14. marca 2021.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 »Gozd in voda«. www.ljubljana.si. Pridobljeno 14. marca 2021.
  14. ↑ Kučan, Ana (25. avgust 2015). »Gabariti ne prepovedujejo ustvarjalnosti«. Dnevnik. Pridobljeno 12. marca 2021.
  15. ↑ Smajila, Barbara (11. april 2014). »Od urbanističnega čudeža do srednjeveške dekadence«. Dnevnik. Pridobljeno 13. marca 2021.
  16. ↑ Vozlišče Slovenije. str. 241. Atlas Slovenije. Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije. 1992. pridobljeno 13. marca 2021
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 17,3 17,4 17,5 17,6 BERČIČ, Katja, 2003, Obrambnogeografsko vrednotenje spodnjega dela Ljubljanske kotline : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 14 marec 2021]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Bercic-Katja.PDF
  18. ↑ VODA V RIMSKI EMONI. vokasnaga.si. pridobljeno 14. marca 2021
  19. ↑ »Dva tisoč let Emone – častitljiv jubilej, ki pa zahteva eksaktnost«. RTVSLO.si. 20. marec 2014. Pridobljeno 14. marca 2021.
  20. ↑ 20,0 20,1 Ali Ljubljani ni treba zelene površine?. str. 2. Slovenski narod (21.05.1938), letnik 71, številka 114. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  21. ↑ »Obnova vodovoda po Poti na Golovec«. JP VOKA SNAGA. 5. julij 2013. Pridobljeno 14. marca 2021.
  22. ↑ »Obnova kanalizacije po Poti na Golovec«. JP VOKA SNAGA. 5. julij 2013. Pridobljeno 14. marca 2021.
  23. ↑ Ljubljana v napoleonskih vojnah. str. 5. Slovenec: političen list za Slovenski narod (14.08.1942), letnik 70, številka 186a. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  24. ↑ Rokavec, Živa (25. julij 2014). »Čuvaji s kornetom in pozavnami bedeli nad mestom«. Dnevnik. Pridobljeno 15. marca 2021.
  25. ↑ Gašper Uršič in Aljaž Vesel. Žice ni več, spomini so ostali[mrtva povezava]. Dnevnikov Objektiv. 7. maj 2016. files.dnevnik.si. pridobljeno 15. marca 2021
  26. ↑ Valenčič, Darja (16. oktober 2015). »2000 let Emone: Cipe v gosposka usta, vrane in srake pa v domači lonec«. Dnevnik. Pridobljeno 13. marca 2021.
  27. ↑ Holz, Eva. POTOVANJE PO SLOVENSKIH DEŽELAH V ČASU OD PROPADA ILIRSKIH PROVINC DO UVEDBE ŽELEZNICE,KO ŠE NISO IZUMILI TURIZMA. str. 56. Razvoj turizma v Sloveniji: Zbornik referatov. [uredila Franc Rozman, Žarko Lazarevič]. - Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996. dostopno na https://www.sistory.si/cdn/publikacije/31001-32000/31450/razvoj_turizma_v_Sloveniji.pdf. pridobljeno 16. marca 2021
  28. ↑ Lov ljubljanske mestne občine. str. 4. Slovenec: političen list za Slovenski narod (13.05.1925), letnik 53, številka 106. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  29. ↑ Ptice Ljubljane in okolice. Davorin Tome, Al Vrezec, Dejan Bordjan. Mestna občina Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja, Zarnikova 3, Ljubljana 2013. (slovenščina in angleščina). dostopno na https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/Ptice-Ljubljane.pdf. pridobljeno 13. marca 2021
  30. ↑ 30,0 30,1 30,2 Petančič, Samo (3. junij 2010). »Divje živali v mestu«. old.delo.si. Pridobljeno 15. marca 2021.
  31. ↑ »Medveda na ljubljanskem Golovcu«. RTVSLO.si. 19. maj 2007. Pridobljeno 12. marca 2021.
  32. ↑ Ravnikar, Izabela (24. avgust 2019). »STAznanost: V ljubljanskih gozdovih 102 vrsti ptic, šakal, gams in muflon«. znanost.sta.si. Pridobljeno 15. marca 2021.
  33. ↑ Lokar, Sabina (20. september 2008). »Divjad je v prestolnici dobro "zaščitena"«. Dnevnik. Pridobljeno 13. marca 2021.
  34. ↑ Mehle, Borut (21. september 2016). »Srnjad na Rožniku«. Dnevnik. Pridobljeno 13. marca 2021.
  35. ↑ »Zeleni klini so pomembni za kakovost bivanja«. trajekt.org. 26. maj 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. oktobra 2021. Pridobljeno 14. marca 2021.
  36. ↑ Rokavec, Živa (28. oktober 2014). »S poškodovanimi drevesi se bomo srečevali še desetletja«. Dnevnik. Pridobljeno 12. marca 2021.
  37. ↑ str. 91-92. Kmetijske in rokodelske novice (31.05.1848), letnik 6, številka 22. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  38. ↑ 38,0 38,1 str. 154-155. Kmetijske in rokodelske novice (19.05.1858), letnik 16, številka 20. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  39. ↑ str. 4. Slovenec: političen list za Slovenski narod (26.09.1894), letnik 22, številka 220. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  40. ↑ str. 146. Kmetijske in rokodelske novice (11.05.1859), letnik 17, številka 19. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  41. ↑ str. 4. Slovenski narod (05.03.1884), letnik 17, številka 54. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  42. ↑ str. 3. Slovenski narod (15.06.1901), letnik 34, številka 135. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  43. ↑ str. 3. Slovenski narod (15.10.1901), letnik 34, številka 237. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  44. ↑ str. 6. Slovenski narod (07.04.1906), letnik 39, številka 80. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  45. ↑ str. 4. Slovenski narod (15.08.1920), letnik 53, številka 185. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  46. ↑ Nevaren gozdni tat obsojen. str. 4. Slovenec: političen list za Slovenski narod (02.03.1944), letnik 72, številka 50. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  47. ↑ Ljubljanski občinski svet. str. 2. Slovenec: političen list za Slovenski narod (23.06.1933), letnik 61, številka 141a. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  48. ↑ str. 4. Slovenec: političen list za Slovenski narod (25.03.1934), letnik 62, številka 70a. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  49. ↑ Meje ljubljanskih gradbenih okolišev. str. 4. Slovenski narod (29.10.1941), letnik 74, številka 250. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  50. ↑ Novi most pod Golovcem. str. 3. Slovenski narod (17.09.1941), letnik 74, številka 214. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  51. ↑ S. G. (1989). Kdo ima pred hišo smetnjak, ne nosi smeti v gozd. Naša skupnost (Ljubljana Moste-Polje), letnik 30, številka 6. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  52. ↑ Pahor, Peter (30. maj 2008). »Zaradi poslovne cone bi se najraje odcepili«. Dnevnik. Pridobljeno 13. marca 2021.
  53. ↑ »Dobrodošli na Gmajna Wiki!«. gmajna.wikispaces.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. oktobra 2008. Pridobljeno 14. marca 2021.
  54. ↑ »Pripombe k dopolnjenemu osnutku Odloka o strateškem prostorskem načrtu in k osnutku Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu MOL« (PDF). gmajna.wikispaces.com. 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. decembra 2010. Pridobljeno 14. marca 2021.
  55. ↑ KASTELIC, Vid, 2019, Vpliv rekreacije na onesnaženost zelenih površin v Ljubljani na primeru Golovca, Rožnika in Ljubljanskega gradu [na spletu]. 2019. [Dostopano 13 marec 2021]. Pridobljeno https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=123449&lang=slv
  56. ↑ 56,0 56,1 56,2 »URBforDAN: Golovec v novi podobi«. www.ljubljana.si. 4. februar 2021. Pridobljeno 12. marca 2021.
  57. ↑ »Pasji davek polnil prazno mestno blagajno«. Dnevnik. 5. februar 2010. Pridobljeno 13. marca 2021.
  58. ↑ 58,0 58,1 »Lastniki gozdov, kaj si želite na Golovcu?«. Dnevnik. 21. januar 2019. Pridobljeno 12. marca 2021.
  59. ↑ Rokavec, Živa (4. september 2013). »Naslednji trim otok bo na grajskem griču«. Dnevnik. Pridobljeno 13. marca 2021.
  60. ↑ 60,0 60,1 60,2 »Gozdne učne točke na Golovcu«. www.ljubljana.si. Pridobljeno 12. marca 2021.
  61. ↑ »Pitnik na Golovcu«. JP VOKA SNAGA. 6. junij 2014. Pridobljeno 12. marca 2021.
  62. ↑ »Projekta URBforDAN – za boljše upravljanje urbanih gozdov«. www.ljubljana.si. Pridobljeno 14. marca 2021.
  63. ↑ 63,0 63,1 Ko učenci in učitelji postanejo tim (Kako povezati predmete med seboj in ustvariti zanimiv pouk?). Brigita Pirnat, Anuša Vidmar Brezec (Osnovna šola Poljane Ljubljana). www2.arnes.si. pridobljeno 14. marca 2021
  64. ↑ 64,0 64,1 Namažimo smuči, pripravimo se. str. 12. Slovenski narod (24.12.1932), letnik 65, številka 291. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  65. ↑ str. 2. Slovenski narod (18.01.1924), letnik 57, številka 15. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  66. ↑ 66,0 66,1 BORIS KNIFIC (17.12.1985). Tradicija in oranje ledine. Naša komuna (Ljubljana), letnik 22, številka 16/17. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  67. ↑ str. 7. Slovenski narod (30.01.1913), letnik 46, številka 24. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  68. ↑ Smuške tekme na Golovcu. str. 8. Slovenec: političen list za Slovenski narod (17.02.1940), letnik 68, številka 39a. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  69. ↑ Ivan Virnik. Skromno, prizadevno in uspešno. str. 7. Naša komuna (1972), letnik 8, številka 2. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  70. ↑ 70,0 70,1 F. V. (15.02.1994). Smučarski klub Krim. Naša komuna (Ljubljana), letnik 32, številka 2/3. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  71. ↑ str. 4. Slovenec: političen list za Slovenski narod (08.06.1935), letnik 62, številka 130a. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.. pridobljeno 13. marca 2021
  72. ↑ Pahor, Peter (10. december 2011). »Mojster samopromocije, Zoran Janković: V živo, pri vas doma«. Dnevnik. Pridobljeno 13. marca 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Golovec&oldid=6347971«