Ivan Korvin

Ivan Korvin
Hrvaški ban
Vladanje	1495–1498
Predhodnik	Ladislav Kaniški
Naslednik	Jurij Kaniški
Hrvaški ban
Vladanje	1499–1504
Predhodnik	Jurij Kaniški
Naslednik	Franc Balassa
Slavonski herceg
Vladanje	1490–1497
Rojstvo	2. april 1473 Budim
Smrt	12. oktober 1504 (31 let) Krapina
Pokop	pavlinska cerkev v Lepoglavi
Zakonec	Beatrica Frankopan
Potomci	Elizabeta Krištof
Rodbina	Hunyadi
Oče	Matija Korvin
Mati	Barbara Edelpöck
Religija	katoliška

Ivan Korvin (madžarsko Corvin János, hrvaško Ivaniš Korvin) je bil nezakonski sin ogrsko-hrvaškega kralja Matije Korvina in Barbare Edelpöck, herceg Slavonije in hrvaški ban, * 2. april 1473, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 12. oktober 1504, Krapina, Hrvaška.

Življenjepis

Otroštvo

Baldassare Estense (1486): Portret princa Ivana Korvina

Rojen je bil v Budimu kot nezakonski sin ogrsko-hrvaškega kralja Matije Korvina. Oče ga je sprva nameraval prepustiti Cerkvi, ko je izgubil vsako upanje, da bo s kraljico Beatrice Neapeljsko imel kakšnega otroka, pa ga je izbral za prestolonaslednika. Obdaril ga je s častmi in bogastvom, da je postal daleč najbogatejši mogotec v državi. Imenoval ga je za princa z ogromnimi apanažami v Šleziji (Glogovska vojvodina), komandanta vseh trdnjav v kraljestvu in se poskušal dogovoriti za poroko z Bianco Marijo Sforza iz Milana. Poroko so preprečile spletke kraljice Beatrice.

Matija Korvin je poskušal doseči Ivanovo priznanje tudi pri svetem rimskem cesarju Frideriku III. in mu v zameno ponudil vse ali del osvojenega habsburškega dednega ozemlja. Pogajanja je prekinila Matijeva nenadna smrt in mladi princ se je znašel sam med številnimi sovražniki.

Obdobje po očetovi smrti

Neizkušen in omahljiv mladenič je hitro postal žrtev najbolj sramotnega šikaniranja. Najprej so ga prepričali, naj uradno odstopi od zahteve po prestolu, češ da bo v zameno dobil krono Bosne. Nato so ga prepričali, naj se z vsemi zakladi, ki jih je dobil od očeta, umakne na jug, potem pa so z vojsko krenili za njim ter ga premagali v bitki na Kostnem polju (pri današnjem Kölesdu) in mu oropali vse premoženje.

Ogrska skupščina je medtem 15. julija 1490 za svojega kralja Vladislava II. Ogrskega izvolila češkega kralja Vladislava Jagelonskega. Ivan se mu je šel priklonit, da bi rešil vsaj nekaj svojega premoženja. Novi kralj ga je priznal za vojvodo Slavonije in Opave, pet let kasneje pa ga je prisilil, da se je naslovoma odpovedal. Med Maksimiljanovim napadom na Ogrsko se je izkazal kot lojalen ogrski kroni in kralju Vladislavu prepustil tri pomembne trdnjave: Pressburg (sedanja Bratislava na Slovaškem), Komárom in Tata, ki mu jih je zaupal oče. Ogrski mogotci na čelu s palatinom Štefanom Zapolyo, opogumljeni zaradi njegove popustljivosti, so od njega zahtevali skoraj vse njegove preostale posesti ga zapletli v dolgotrajne in drage sodne procese. Vse to so opravili povsem nekaznovano, ker so s podtikanji na svojo stran dobili brezbrižnega ogrskega kralja.

Hrvaški ban

Ivan Korvin se je leta 1496 poročil z Beatrico, hčerko hrvaškega mogotca Bernardina Frankopana Ozaljskega. Njegov status se je s poroko poboljšal in leta 1498 je bil izvoljen za bana Hrvaške in Slavonije. Od leta 1499 do 1502 je uspešno branil neosvojene dele Bosne pred Turki in naslednje leto kandidiral za palatina. Njegovo izvolitev so preprečili kraljica in drugi njegovi nasprotniki.

Umrl je v Krapini 12. oktobra 1504. Zapustil je sina Krištofa Korvina, ki je umrl 17. marca 1505, in hčerko Elizabeto, ki je umrla leta 1508.

Družinsko drevo

16. Şerban ?

8. Vajk Hunyadi

4. Ivan Hunyadi

9. Elizabeta Morzsinai

2. Matija Korvin

20. Miklós Szilágyi

10. Ladislav Szilágyi

5. Elizabeta Szilágyi

11. Katarina Bellyéni

1. Ivan Korvin

3. Barbara Edelpöck

Vira

• Kubinyi, András (2008). Matthias Rex. Balassi Kiadó. ISBN 978-963-506-767-1.
• Mureşanu, Camil (2001). John Hunyadi: Defender of Christendom. Iaşi : Center for Romanian Studies. ISBN 9789739432184.