Karnitin
 | |
| Klinični podatki | |
|---|---|
| Način uporabe | peroralno ali i. v. |
| Oznaka ATC | |
| Farmakokinetični podatki | |
| Biološka razpoložljivost | < 10 % |
| Vezava na beljakovine | se ne veže |
| Presnova | v manjši količini |
| Izločanje | s sečem (> 95 %) |
| Identifikatorji | |
| |
| Številka CAS | |
| PubChem CID | |
| DrugBank | |
| ChemSpider | |
| CompTox Dashboard (EPA) | |
| ECHA InfoCard | 100.006.343 |
| Kemični in fizikalni podatki | |
| Formula | C7H15NO3 |
| Mol. masa | 161,199 g/mol |
Karnitin je kvaterna amonijeva spojina, ki jo človeški organizem proizvede iz dveh aminokislin, in sicer iz lizina in metionina.[1] V celicah je karnitin potreben za prenos maščobnih kislin iz citosola v mitohondrije, torej se udeležuje razpada maščob, pri čemer nastaja energija. Pogosto se nahaja v prehranskih dopolnilih, zlasti tistih za pomoč pri hujšanju. Čeprav se karnitin udeležuje presnovnih poti, kjer se kurijo maščobe, raziskave niso pokazale, da bi dodaten vnos v telo pomagal pri izgubljanju telesne teže oziroma pri izgubi maščevja.[2]
Karnitin obstaja v dveh stereoizomernih oblikah; biološko aktivna oblika je L-karnitin, medtem ko je njegov enantiomer D-karnitin neaktiven.[3]
Biosinteza
[uredi | uredi kodo]Karnitin v telesu nastaja iz lizina in metionina, in sicer zlasti v jetrih in ledvicah.[4] Za sintezo je bistvena prisotnost vitamina C. Potrebe po karnitinu lahko v določenih razmerah presegajo biosintezno zmogljivost organizma, na primer v času rasti in razvoja [5] ali med nosečnostjo.[6]
Vloga pri presnovi maščobnih kislin
[uredi | uredi kodo]Karnitin v celici prenaša dolgoverižne acilne skupine maščobnih kislin v mitohondrijski matriks, kjer lahko le-te nato vstopijo v reakcijo beta oksidacije, pri čemer nastaja acetat. Acetat je energetski vir, ki vstopa v cikel citronske kisline, kjer nastaja metabolna energija v obliki ATP-ja. Preden se lahko maščobna kislina veže na molekulo karnitina, se mora aktivirati. Proste maščobne kisline se v citosolu vežejo na tioester, vezan na koencim A. To reakcijo katalizira encim acil-CoA sintetaza. Šele, ko je acilna skupina vezana na CoA, se lahko prenese na karnitin. Molekula acil-karnitin se nato prenese iz citosola v mitohondrijski matriks.
Po vezavi na koencim A (CoA) tečejo naslednje stopnje:
- acil-CoA se konjugira s karnitinom s pomočjo encima karnitin-aciltransferaza I, ki je vezan na zunanji membrani mitohondrija;
- acil-karnitin se nato s pomočjo karnitin-acilkarnitin translokaze prenese v mitohondrijski matriks;
- acil-karnitin se v matriksu pretvori v acil-CoA s pomočjo encima karnitin -aciltransferaza II, ki je vezan na notranji membrani mitohondrija. Sproščeni karnitin se zopet prenese v citosol.
Viri karnitina
[uredi | uredi kodo]Največ karnitina dobimo z rdečim mesom in mlečnimi izdelki. Drugi naravni viri so še oreščki, semena (na primer bučna, sezamova, sončnična), sočivje (fižol, grah, leča), zelenjava (artičoka, beluš, pesa, brokoli ...), sadje (breskev, banana), žitarice (koruza, riž, rž ...).
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Steiber A; Kerner J; Hoppel C (2004). »Carnitine: a nutritional, biosynthetic, and functional perspective«. Mol. Aspects Med. 25 (5–6): 455–73. doi:10.1016/j.mam.2004.06.006. PMID 15363636.
- ↑ »University of Maryland Medical Centre, April 2002«. Pridobljeno 20. maja 2008.
- ↑ A. J. Liedtke; S. H. Nellis; L. F. Whitesell; C. Q. Mahar (1982). »Metabolic and mechanical effects using L- and D-carnitine in working swine hearts«. Heart and Circulatory Physiology. 243 (5): H691–H697. PMID 7137362. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2009. Pridobljeno 14. junija 2009.
- ↑ »L-Carnitine«. Pridobljeno 1. junija 2007.
- ↑ Cederblad, G; Niklasson, A; Rydgren, B; Albertsson-Wikland, K; Olegård, R (2008). »Carnitine in Maternal and Neonatal Plasma«. Acta Pædiatrica. 74 (4): 500–504.
- ↑ Cederblad, G; Fahraeus, L; Lindgren, K (1986). »Plasma carnitine and renal-carnitine clearance during pregnancy«. American Journal of Clinical Nutrition. 44 (3): 379–383. doi:10.1093/ajcn/44.3.379. PMID 3751959.