Pojdi na vsebino

Kranjski ovnič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kranjski ovnič

Kranjski ovnič, fotografiran v Logu pri Kranjski Gori
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Lepidoptera (metulji)
Družina: Zygaenidae (ovniči ali ivanjščice)
Rod: Zygaena
Vrsta: Z. carniolica
Znanstveno ime
Zygaena carniolica
(Scopoli, 1763)
Sinonimi
  • Sphinx carniolica Scopoli, 1763
  • Sphinx onobrychis [Denis & Schiffermüller], 1775
  • Zyganea diniensis Herrich-Schäffer, 1852
  • Sphynx cruenta Pallas, 1773
  • Sphinx flaveola Esper, 1786
  • Sphinx hedysari Hubner, 1796
  • Sphinx virginea Muller, 1766
  • Zyganea vandarbanensis Reiss, 1938
  • Zyganea croatica Reiss, 1941
  • Zyganea sagarraiana Reiss & Tremewan, 1964
  • Zyganea piemonticola Reiss, 1941
  • Zyganea formiacola Reiss & Tremewan, 1964
  • Zyganea aspromontica Reiss, 1941
  • Zyganea media Reiss, 1918
  • Zyganea pinskica Reiss, 1941
  • Zyganea tuapsica Reiss, 1941
  • Zyganea wiedemannii Ménétriés, 1839
  • Zyganea alta Reiss, 1921
  • Zyganea amabilis Reiss, 1921
  • Zyganea achalzichensis Reiss, 1935

Kranjski ovnič (znanstveno ime Zygaena carniolica) je dnevno aktiven nočni metulj iz družine ovničev, ki živi v večjem delu Evrope, razen njenega skrajnega severa.[1]

Prek kril meri 30 do 35 mm. Vrsto je razmeroma preprosto ločiti od sorodnih ovničev po obarvanosti: ima bel »ovratnik« in bledorumeno obrobo pik na krilih, pri čemer je pika na najbolj zadenjskem delu krila v obliki polmeseca. Na zadku ima lahko rdeč obroč ali pa je cel zadek črn.[2] Živa obarvanost sporoča, da je podobno kot ostali predstavniki rodu strupen, izloča namreč cianogene glukozide, ki se ob zaužitju pretvorijo v cianovodikovo kislino.[3] Kontrastnih barv so tudi gosenice, ki prav tako vsebujejo cianogene glukozide, s črnim vzorcem na rumeni podlagi.

Ekologija

[uredi | uredi kodo]

Je kserotermofilna vrsta, kar pomeni, da uspeva v toplih in suhih habitatih, najraje na ekstenzivnih travnikih z apnenčasto podlago.[2][4] Gosenice se prehranjujejo z metuljnicami, kot sta navadna turška detelja in navadna nokota, odrasle živali pa na vijoličnih cvetovih travniških rastlin, kot so njivsko grabljišče, navadni grintavec in glavinci.[4]

Kranjskega ovniča je prvi strokovno opisal Giovanni Antonio Scopoli v svojem delu Entomologia Carniolica po primerkih, ujetih na Kranjskem. Danes ga ogroža krčenje primernih habitatov zaradi intenzifikacije ali opuščanja obdelave toplih travnikov. V Nemčiji je v sklopu prizadevanj za ozaveščanje javnosti postal »žuželka leta 2008«, v Sloveniji pa je simbol Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.[5]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Zygaena (Agrumenia) carniolica (Scopoli 1763)«. Fauna Europaea. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 26. marca 2014.
  2. 2,0 2,1 Chinery, Michael (1989). Collins new generation guide to the butterflies and day-flying moths of Britain and Europe. Collins. str. 157. ISBN 9780002197854.
  3. Abivardi, Cyrus (2008). »Burnet moth biology«. V Capinera, John L. (ur.). Encyclopedia of entomology (2. izd.). Heidelberg: Springer Science+Business Media. str. 617–622. ISBN 978-1-4020-6242-1.
  4. 4,0 4,1 Binzenhöfer, Birgit; Schröder, Boris; Strauss, Barbara; Biedermann, Robert; Settele, Josef (2005). »Habitat models and habitat connectivity analysis for butterflies and burnet moths – The example of Zygaena carniolica and Coenonympha arcania«. Biological Conservation. Zv. 126. str. 247–259.
  5. »Kranjski ovnič postal žuželka leta 2008«. Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. marca 2014. Pridobljeno 26. marca 2014.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]