Mišičje
| Mišičje. | |
|---|---|
 Človeške mišice od spredaj, ilustracija iz 19. stoletja | |
| Podrobnosti | |
| Identifikatorji | |
| Latinsko | Systema musculare. |
| TA | A04.0.00.000 |
| FMA | 72954 |
| Anatomska terminologija | |
Míšičje, míšičevje ali míšični sistém je organski sistem, sestavljen iz skeletnih, gladkih in srčnih mišic. Omogoča gibanje telesa, vzdržuje držo in pretaka kri po telesu.[1] Mišični sistemi vretenčarjev so pod nadzorom živčnega sistema, čeprav so lahko nekatere mišice (na primer srčna mišica) pretežno samostojne. Skupaj z okostjem pri človeku tvori mišično-skeletni sistem, ki je odgovoren za gibanje telesa.[2]
Vrste
[uredi | uredi kodo]
Poznamo tri različne vrste mišic: skeletne mišice, srčne mišice in gladke (nevezane) mišice. Mišice zagotavljajo moč, ravnotežje, držo, gibanje in toploto za ohranjanje telesne temperature.[3]
V človeškem telesu je več kot 650 mišic.[4] Vsako mišico sestavlja elastično tkivo, ki je sestavljeno iz več tisoč ali deset tisoč majhnih mišičnih vlaken. Vsako vlakno je sestavljeno iz številnih drobnih nitk, imenovanih fibrile, impulzi iz živčnih celic pa nadzorujejo krčenje vsakega mišičnega vlakna.
Skeletna
[uredi | uredi kodo]Skeletna mišica je vrsta progaste mišice, sestavljena iz mišičnih celic, imenovanih mišična vlakna, ki so sestavljena iz miofibril. Miofibrile so sestavljene iz sarkomer, osnovnih gradnikov mišičnega tkiva. Po stimulaciji z akcijskim potencialom skeletne mišice izvedejo usklajeno krčenje s skrajšanjem vsake sarkomere. Najboljši predlagani model za razumevanje krčenja je model drsnih vlaken mišičnega krčenja. V sarkomeri se aktinska in miozinska vlakna prekrivajo v kontrakcijskem gibanju drug proti drugemu. Miozinska vlakna imajo paličasto oblikovane miozinske glave, ki štrlijo proti aktinskim vlaknom[1][3][5] in zagotavljajo pritrdilne točke na vezavnih mestih za aktinska vlakna. Miozinske glave se gibljejo usklajeno; zavrtijo se proti središču sarkomere, se odcepijo in nato ponovno pritrdijo na najbližje aktivno mesto aktinskega filamenta. Temu pravimo gonilni sistem z zaskočnim mehanizmom.[5]
Pri tem procesu se porabijo velike količine adenozin trifosfata (ATP), ki je vir energije v celici. ATP se veže na križne mostičke med glavami miozina in aktinskimi filamenti. Sproščanje energije poganja vrtenje miozinske glave. Ko se ATP porabi, se spremeni v adenozin difosfat (ADP) in ker mišice skladiščijo malo ATP, morajo izpraznjeni ADP nenehno nadomeščati z ATP. Mišično tkivo vsebuje tudi zaloge hitro delujoče kemične snovi za polnjenje, kreatin fosfata, ki lahko po potrebi pomaga pri hitri regeneraciji ADP v ATP.[6]
Kalcijevi ioni so potrebni za vsak cikel sarkomere. Kalcij se sprošča iz sarkoplazemskega retikuluma v sarkomere, ko se mišica stimulira, da se skrči. Ta kalcij odkrije vezavna mesta aktina. Ko se mišici ni več treba krčiti, se kalcijevi ioni izčrpajo iz sarkomere in se vrnejo v skladišče v sarkoplazemski retikulum.[5]
V človeškem telesu je približno 639 skeletnih mišic.
-
Skeletne mišice od spredaj -
Skeletne mišice od zadaj
Srčna
[uredi | uredi kodo]Srčna mišica je progasta mišica, vendar se razlikuje od skeletne mišice, saj so mišična vlakna bočno povezana. Poleg tega je tako kot pri gladkih mišicah njihovo gibanje nehoteno. Srčno mišico nadzoruje sinusni vozel, na katerega vpliva avtonomni živčni sistem.[1][3]
Gladka
[uredi | uredi kodo]Gladke mišice so pod neposrednim nadzorom avtonomnega živčnega sistema in so neprostovoljne, kar pomeni, da jih ni mogoče premikati zavestno.[1] Tudi funkcije, kot sta srčni utrip in dihanje (ki jih je mogoče zavestno nadzorovati, četudi v omejenem obsegu), so neavtonomne, vendar zanje niso odgovorne gladke mišice.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Ross MH, Wojciech P (2011). Histology: a text and atlas: with correlated cell and molecular biology (6th izd.). Philadelphia: Wolters Kluwer/Lippincott Williams & Wilkins Health. ISBN 9780781772006. OCLC 548651322.
- ↑ Standring S, Gray H (2016). Gray's anatomy : the anatomical basis of clinical practice (Forty-first izd.). [Philadelphia]. ISBN 9780702052309. OCLC 920806541.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Mescher AL, Junqueira LC (22. februar 2013). Junqueira's basic histology : text and atlas (Thirteenth izd.). New York. ISBN 9780071807203. OCLC 854567882.
- ↑ »How Many Muscles Are in the Human Body? Plus a Diagram«. Healthline (v angleščini). 4. februar 2020. Pridobljeno 18. maja 2022.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Hall JE, Guyton AC (2011). Guyton and Hall textbook of medical physiology (Twelfth izd.). Philadelphia, Pa. ISBN 9781416045748. OCLC 434319356.
- ↑ Lieberman M, Peet A (2018). Marks' basic medical biochemistry : a clinical approach (Fifth izd.). Philadelphia. ISBN 9781496324818. OCLC 981908072.
Nadaljnje branje
[uredi | uredi kodo]- Cartee GD, Hepple RT, Bamman MM, Zierath JR (Junij 2016). »Exercise Promotes Healthy Aging of Skeletal Muscle«. Cell Metabolism. 23 (6): 1034–1047. doi:10.1016/j.cmet.2016.05.007. PMC 5045036. PMID 27304505.
- Murphy AC, Muldoon SF, Baker D, Lastowka A, Bennett B, Yang M, Bassett DS (Januar 2018). »Structure, function, and control of the human musculoskeletal network«. PLOS Biology. 16 (1): e2002811. doi:10.1371/journal.pbio.2002811. PMC 5773011. PMID 29346370.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- »Muscle«. Cleveland Clinic.
- Online Muscle Tutorial
- GetBody Smart Muscle system tutorials and quizzes
- MedBio.info Use and formation of ATP in muscle
| Knjižni viri o Muscular system |
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Znanstvene podatkovne baze | |
