Pojdi na vsebino

Natrijev aluminijev sulfat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Natrijev aluminijev sulfat
Imena
IUPAC ime
Aluminijev natrijev bi(sulfat) — voda (1:12)
Druga imena
Natrijev galun
E521
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.030.239
EC število
  • 233-277-3
Število E E521 (sredstva za uravnavanje Ph, ...)
UNII
  • InChI=1S/Al.Na.2H2O4S.12H2O/c;;2*1-5(2,3)4;;;;;;;;;;;;/h;;2*(H2,1,2,3,4);12*1H2/q+3;+1;;;;;;;;;;;;;;/p-4
    Key: ZEMWIYASLJTEHQ-UHFFFAOYSA-J
  • InChI=1/Al.Na.2H2O4S.12H2O/c;;2*1-5(2,3)4;;;;;;;;;;;;/h;;2*(H2,1,2,3,4);12*1H2/q+3;+1;;;;;;;;;;;;;;/p-4
    Key: ZEMWIYASLJTEHQ-XBHQNQODAL
  • [O-]S(=O)(=O)[O-].[O-]S(=O)(=O)[O-].[Na+].[Al+3]
Lastnosti
NaAl(SO4)2·12H2O[1]
Molska masa 458,28 g/mol
Videz bela kristalinična snov
Gostota 1,6754 (20 °C)
Tališče 61 °C (142 °F; 334 K)
208 g/100 ml (15 °C)
Lomni količnik (nD) 1,4388
Struktura
Kristalna struktura kubična, cP96[2]
Prostorska skupina Pa3, No. 205
a = 1221,4
Koordinacijska
geometrija
oktaedrična (Na+)
oktaedrična (Al3+)
Nevarnosti
Plamenišče ni vnetljiv
Sorodne snovi
Drugi kationi amonijev aluminijev sulfat,
kalijev aluminijev sulfat
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Natrijev aluminijev sulfat ali natrijev galun je anorganska spojina s kemijsko formulo NaAl(SO4)2•12H2O, ki se včasih piše tudi Na2SO4•Al2(SO4)3•24H2O. Je bela trdna snov, ki se uporablja za proizvodnjo pecilnega praška in kot aditiv za živila.

Lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Natrijev aluminijev sulfat kristalizira kot dodekahidrat v kubičnem kristalnem sistemu. Je dobro topen v vodi in izredno težaven za pripravo v čisti obliki. Pripravlja se z mešanjem ekvivalentnih količin hladnih raztopin natrijevega in aluminijevega sulfata in izparevanjem pri 60 °C. V 100 delih vode se pri 0 °C raztopi 110 delov natrijevega galuna, pri 16 °C pa 51 delov.[3]

Proizvodnja in naravna nahajačišča

[uredi | uredi kodo]

Proizvaja se s spajanjen natrijevega in aluminijevega sulfata. Svetovna proizvodnja je leta 2003 znašala 3.000 ton letno.

Kot dodekahidrat je v mineralogiji znan kot natrijev galun.[4][5][6] V naravi se najde v dveh redkih mineralih: mendozitu (z 11H2O) in tamarugitu (s 6H2O).[7]

Natrijev aluminijev sulfat se v mešanici z natrijevim bikaronatom in monokalcijevim fosfatom uporablja kot pecilni prašek z dvojnim delovanjem.[8]

Kot aditiv živilom (E521) se uporablja kot regulator kislosti.

V histopatologiji se uporablja kot pomožno sredstvo za pripravo raztopin hematoksilina.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Weast, Robert C., ur. (1981). CRC Handbook of Chemistry and Physics (62nd ed.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. B-146. ISBN 0-8493-0462-8.
  2. Cromer, D. T.; Kay, M. I.; Larson, A. C. (1967), "Refinement of the alum structures. II. X-ray and neutron diffraction of NaAl(SO4)2•12H2O, γ-alum", Acta Crystallogr., 22 (2): 182–87, doi:10.1107/S0365110X67000313.
  3. Chisholm 1911: 767.
  4. Burke, Ernst A.J. (2008). "Tidying up mineral names: an IMA-CNMNC scheme for suffixes, hyphens and diacritical marks" (PDF). Mineralogical Record, 39 (2): 131–35.
  5. Alum-(Na), WebMineral.com. Pridobljeno 28. novembra 2009.
  6. Alum-(Na). MinDat.org, Pridobljeno 28. novembra 2009.
  7. Tamarugite. WebMineral.com. Tamarugite. MinDat.org. Pridobljeno 28. novembra 2009.
  8. Otto Helmboldt, L. Keith Hudson, Chanakya Misra, Karl Wefers, Wolfgang Heck, Hans Stark, Max Danner, Norbert Rösch. Aluminum Compounds, Inorganic. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry 2007. Wiley-VCH, Weinheim. doi:10.1002/14356007.a01_527.pub2.