Pojdi na vsebino

Oberon (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Oberon
Oberon, kot ga je fotografiral Voyager 2
Oberon, kot ga je fotografiral Voyager 2
Odkritje
OdkriteljWilliam Herschel
Datum odkritja1787
Značilnosti tira
583.520 km
Srednji polmer orbite
583.519 km
Obseg tira
28.216 ×109 km
Izsrednost0,0014
13,463234 d
Naklon tira0,058° (glede na Uranov ekvator)
ObkrožaUran
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer
761,4 km (0,1194 Zemljinega)
7,285.000 km²
Prostornina1.849.000.000 km³
Masa3,014×1021 kg (5,0455×10−4 Zemljine)
Srednja gostota
1,63 g/cm³
0,346 m/s2
0,73 km/s,
sinhrono
Albedo0,23
Temperatura~61 K
13,94

Oberon je najbolj zunanji Uranov naravni satelit in drugi največji. Odkril ga je William Herschel leta 1787.

Oberon je kralj Poštenosti in mož Titanie v Shakespearejevem delu Sen kresne noči.

Oberon in Umbriel sta si verjeno precej podobna, čeprav je Oberon za 35% večji. Vse Uranove velike lune so iz mešanice 40-50% vodnega ledu in ostalega kamnin; to je nekako večji delež kamnin kot pri Saturnovih velikih lunah, recimo kot pri Rei.

Oberonovo močno kraterizirano površje je bilo verjetno stabilno vse od njeovega nastanka. Ima veliko več kraterjev, ti pa so precej večji, kot jih imata Ariel in Titania. Nekateri kraterji imajo žarke izvrženega materiala, podobno kot tisti na Kalisti. Nekatera dna kraterjev so temna; mogoče so pokrita s temnejšim materialom, ki je bil izbruhan v kraterje. Opazili so tudi velike prelomnice na celotni južni polobli Oberona. To nakazuje na geološke aktivnosti zgodaj v Oberonovi zgodovini.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]