Onesnaževalo
Onesnaževalo ali onesnažilo, tudi polutant, je snov ali energija, vnesena v okolje, ki ima neželene učinke ali pa negativno vpliva na uporabnost vira. Onesnaževalo lahko povzroči dolgo- ali kratkoročno škodo s spreminjanjem stopnje rasti rastlinskih ali živalskih vrst ali pa posega v človekovo udobje, zdravje ali vrednost nepremičnin. Nekatera onesnaževala so biorazgradljiva in zato ne bodo dolgo prisotna v okolju. Nekateri produkti razgradnje določenih onesnaževal so tudi sami onesnaževala, na primer snovi DDE in DDD, ki nastaneta ob razgradnji DDT.
Različne vrste onesnaževal v okolju
[uredi | uredi kodo]Nerazgradljiva onesnaževala
[uredi | uredi kodo]Nerazgradljiva onesnaževala so onesnaževala, ki jih okolje ne more sprejeti in predelati.[1] To so npr. obstojne umetne kemikalije, plastike in težke kovine. Zaloge onesnaževal se kopičijo v okolju. Škoda, ki jo povzroči odlaganje in kopičenje onesnaževal, vedno preseže trenutno korist onesnaževala. Kvarno delovanje nerazgradljivega onesnaževala lahko traja več desetletij ali stoletij.[1]
Razgradljiva onesnaževala
[uredi | uredi kodo]Razgradljiva onesnaževala so tista, ki jih lahko narava oz. okolje predela sama, če niso presežene njene zmožnosti vpijanja. Tak je npr. ogljikov dioksid, ki ga absorbirajo rastline in oceani.[1] Razgradljiva onesnaževala razpadejo ali se razredčijo v manj škodljive koncentracije.
Pomembnejša onesnaževala vključujejo naslednje skupine:
- težke kovine
- obstojna organska onesnaževala (POP)
- okoljsko obstojna farmacevtska onesnaževala (EPP]]
- policiklični aromatski ogljikovodiki
- hlapne organske spojine
- ksenobiotična onesnaževala
Svetlobno onesnaženje
[uredi | uredi kodo]Svetlobno onesnaženje je učinek antropogene svetlobe na nočno nebo. Vključuje tudi ekološko svetlobno onesnaževanje, kar pomeni učinek umetne svetlobe na organizme in ekosisteme kot celoto.
Območja vplivanja
[uredi | uredi kodo]Onesnaževala se lahko tako horizontalno kot vertikalno opredelijo tudi glede območja vpliva.[1] Skladovna onesnaževala se ne uničijo, ampak pretvorijo v manj škodljive snovi ali razredčijo/razpršijo v neškodljivih koncentracijah.[1]
Horizontalno območje
[uredi | uredi kodo]Horizontalno območje se nanaša na območje, ki je poškodovano zaradi onesnaževala. Lokalna onesnaževala povzročajo škodo v bližini vira emisij. Regionalna onesnaževala še naprej povzročajo škodo v bližini vira emisij.[1]
Vertikalno območje
[uredi | uredi kodo]Vertikalna območja ločimo glede na onesnaževanje na tleh ali v ozračju. Površinska onesnaževala povzročajo škodo glede na koncentracijo onesnaževala, ki se nabira blizu površja. Globalna onesnaževala povzročajo škodo z visokimi koncetracijami v ozračju.
Regulacija onesnaževal
[uredi | uredi kodo]Mednarodno
[uredi | uredi kodo]Onesnaževala lahko prečkajo mednarodne meje, zato so za njihovo obvladovanje potrebni mednarodni predpisi. Mednarodnopravno zavezujoč sporazum za obvladovanje obstojnih organskih onesnaževal je Stockholmska konvencija o obstojnih ganskih onesnaževalih, ki je začela veljati leta 2004. Registri emisij in prenosa onesnaževal (Pollutant Release and Transfer Registers – PRTR) so sistemi za zbiranje in razširjanje informacij o okoljskih emisijah in prenosih strupenih kemikalij iz industrijskih in drugih objektov.
Evropska unija
[uredi | uredi kodo]Funkcija Evropskega registra emisij onesnaževal (European pollutant emission register – EPER) je vrsta PRTR, ki zagotavlja dostop do podatkov o letnih emisijah industrijskih obratov v državah članicah Evropske unije ter na Norveškem.
Združene države Amerike
[uredi | uredi kodo]V Združenih državah Amerike opredeljujejo dovoljene količine emisij z različnimi predpisi – Odločba o čistem zraku[2], National Ambient Air Quality Standards, Clean Water Act [3] in Resource Conservation and Recovery Act – za katere je odgovorna Agencija za varstvo okolja (Environmental Protection Agency – EPA). Postopke ravnanja z onesnaževali določa Zakon o ohranjanju in obnovi virov (Resource Conservation and Recovery Act – RCRA). [4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Tietenberg T (2006). »Chapter 15: Economics of Pollution Control«. Environmental and Natural Resource Economics (7th izd.). Boston: Pearson.
- ↑ »NAAQS Table«. Criteria Air Pollutants. Washington, D.C.: U.S. Environmental Protection Agency (EPA). 2016.
- ↑ EPA. "Secondary Treatment Regulation." Code of Federal Regulations, Predloga:USCFR
- ↑ U.S. Resource Conservation and Recovery Act. P.L. 94-580, Predloga:USC et seq. October 21, 1976. Amended by the Hazardous and Solid Waste Amendments of 1984, P.L. 98-616, November 8, 1984.