Register nepremične kulturne dediščine

Glej tudi: Kategorija:Seznami enot nepremične kulturne dediščine Slovenije

Register nepremične kulturne dediščine je uradna zbirka podatkov o nepremični kulturni dediščini na območju Republike Slovenije, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Zgodovina

Sistem računalniško podprtega registra nepremične kulturne dediščine se je v Sloveniji začel razvijati leta 1991 pod imenom zbirni register dediščine. Leta 1995 je bil sprejet Pravilnik o vodenju zbirnega registra kulturne in naravne dediščine (Uradni list RS, št. 26/95), ki je prva pravna podlaga registra v sedanji obliki. Junija 1996 je bila vzpostavljena eksperimentalna različica registra, ki je kasneje zaživela v polni obliki. Od takrat se v register na podlagi predlogov pristojnih območnih enot Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vpisujejo posamezne enote kulturne dediščine. O vpisu enote v register, njenem izbrisu ali spremembi odloči minister za kulturo.

Obseg

Z vpisom v register dobi vsaka enota evidenčno številko dediščine (EŠD), ki se uporablja v upravnih in strokovnih postopkih varstva kulturne dediščine. V register nepremične kulturne dediščine vpisujemo vso nepremično kulturno dediščino ne glede na vrsto, tip, obseg, lastništvo ali varstveni status enote. Register se sproti dopolnjuje, po ocenah pa bo v končni obliki vseboval več kot 35.000 enot nepremične kulturne dediščine.

Pravni režimi varstva dediščine

Z vpisom v register kulturna dediščina še ne pridobi varstvenega režima.

Ta se določa v drugih postopkih: z razglasitvijo za kulturni spomenik, določitvijo varstvenega območja dediščine ali opredelitvijo varstvenega režima v prostorskih aktih.

• Kulturna dediščina se razglasi za kulturni spomenik. če ta dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, je pomemben del prostora ali dediščine Republike Slovenije ali njenih regij ali predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom
• Spomenik državnega pomena z odlokom razglasi Vlada RS, spomenik lokalnega pomena pa predstavniški organ občine.

Zvrsti nepremične kulturne dediščine

Tabela spodaj prikazuje zvrsti nepremične dediščine, ki jih določa Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah

Zvrst	Opis	Podzvrsti
Arheološka najdišča	originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to so stvari in sledovi človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki	kopenska, jamska, podvodna arheološka najdišča
Stavbe	eno ali večprostorni grajeni objekti s streho, v katere človek praviloma lahko vstopi in so namenjeni bivanju ali opravljanju dejavnosti. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja.	gospodarske/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju
Parki in vrtovi	deli odprtega prostora, oblikovani v razmerjih med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. Parki in vrtovi so s svojevrstnimi izraznimi sredstvi odraz in primer preteklega oblikovanja odprtega prostora in hortikulturnega znanja.	parki, vrtovi, drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve
Stavbe s parki ali z vrtovi	enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov	profane stavbe s parki ali z vrtovi in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi.
Spominski objekti in kraji	grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek	domovi pomembnih osebnosti, znamenja, objekti in kraji mrtvih, kraji zgodovinskih dogodkov, preprosti vojaški objekti, kraji spominjanja na človekovo poselitev ali dejavnost.
Drugi objekti in naprave	grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavnih delov in služijo tistim človekovim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja.	delovne naprave, industrijsko/gospodarski objekti, kulturni in vadbeni objekti, objekti transportne infrastrukture, objekti urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekti, zidovi in jarki
Naselja in njihovi deli	prostori trajne človekove poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami	podeželska, trška in mestna naselja, njihovi deli (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči
Kulturna krajina	del odprtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami. Kulturna krajina je rezultat součinkovanja človeških in naravnih dejavnikov ter je odraz in primer gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega in tehnološkega razvoja družbe.	kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine
Ostalo	nepremična dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti

Viri

• Register nepremične kulturne dediščine na gov.si
• Register nepremične kulturne dediščine - arhivska uradna stran